ZAKLJUČEK

Na začetku leta smo pri urah učnega podjetja ustvarili UP Čarobni dotik d.o.o.. Vsak je dobil svojo "službo", jaz sem bila v skupini prodajalnih posrednikov. Naša naloga je bila, da določamo cene tattojev in piercingov sestavljanje katalogov. Počasi se je bližal sejem učnih podjetij na naši šoli, kjer smo imeli svojo stojnico, ki smo jo okrasili z raznimi plakati, na mizah pa so bili katalogi da so si gostje lahko ogledali našo ponudbo. Med tem smo bili tudi na sejmu v Celju, kjer smo lahko videli kako druga podjetja poslujejo. Med urami učnega podjetja smo tudi hodili po raznih trgovskih centrih, kot so npr. ONC, Supernova, Qulandija... Za vsako trgovino smo morali napisati poročilo, kakšna je bila naša naloga. Potem pa smo dobili nalogo, da izdelamo svojo spletno stran. Ko je bila naša stran izdelana, pa smo začeli pisati bloge. S sošolko sva si izbrali naslov Svet živali. Vsak teden smo morali napisati nov blog, ki je moral vsebovati 600 besed. V blog pa smo morali dodati tudi kratek opis Kranja, ker smo se nekega dne sprehodili po mestu Kranju in si ogledali njegove znamenitosti. Sedaj mora blog od vsakega vsebovati 6 blogov + zaključek.

ŽIVALI KOT GRADITELJI

Človek je vtisnil planetu z arhitektonsko mojstrovino svoj pečat, vendar lahko povsod občudujemo tudi živalsko kraljestvo s celotnimi in učinkovitimi mojstrovinami živali.
Veliko živali si naredi gnezda ali bivalne brloge vsakršne oblike, večkrat pa te niso posebej opazne gradnje, če jih primerjamo z gradnjami »velikih mojstrov«. Med pajki, žuželkami, pticami in sesalci je veliko odličnih arhitektov, katerih zgradbe so neverjetno dobro premišljene in zgrajene.
SESALCI
Mala pritlikava miš so gradi gnezdo v visoki travnati coni, tudi v žitu, ki ga večkrat zamenja s ptičjim gnezdom. Gnezdo si naredi v obliki okrogle tvorbe iz scefranih travnih listov in stebelc, v njem vzredi svoje mladiče. Veliko sesalcev koplje brloge, ki so narejeni iz enostavnih tunelov in kamric. Krt si gradi že bolj zapleten prehodni sistem z gnezdom in kamricami za zalogo hrane. Črnorepi prerijski kužek »zrači« svoj bivalni prostor tako, da zgradi dolg brlog, ki ima vhode enega nad drugim v kupu zemlje, skrbijo ga zračenje brloga. Bober je najbolj znan gradbeni mojster. S svojimi dolgimi ostrimi sekalci podira drevesa in si zgradi pregrade čez reko. Svoj bivalni prostor si uredi sredi zajezitvenega jezera. V brlog vodijo povodni vhodi, ki mu omogočajo varen dostop.
MEHKUŽCI
Nevretenčarji pa nam pokažejo občudovanja vredne primere gradbene umetnosti pri izgradnji gnezda v živalskem svetu. Veliko polžev in vseh školjkarjev se zavarujejo s trdimi oklepi-lupinami, saj bi sicer njihovo mehko telo bilo preveč izpostavljeno; te nastanejo z izločanjem iz posebnih žlez. Številne vrste proizvajajo raznolike kompleksne in lepe tvorbe. Eno najlepših lupin ima brez dvoma brodnik, ki živi v globini jezera tako kot sipa. Najpopolnejša oblikovana vijuga njegove lupine je vsekakor vrsta vedno večjih kamric. V teh se nahaja plin, tako da se lahko žival v vodi vedno premika in plava in nadzoruje svoj pogon. V zadnji in največji kamrici je telo mehkužca.
PTICE
Nekatere ptice-posebno vodomec, legat in breguljka-kopljejo na pšeničnih brežinah tunele in valilne kamrice, ki jih uporabljajo same ali za druge, kar je odvisno od vrste. Večina ptic gradi gnezda, ki so precej zapletene tvorbe. Afriški tkalec spleta trakove iz rastlinskega materiala, da prekrije košato gnezdo. Da je gnezdo kot koš stabilno uporabijo celo slamice trav, ki jih prepletejo in celo zavozlajo. Utičarji so dobili ime po velikih šotoru podobnim listnatih tvorbah, ki jih zgradijo samci. Pred uto je narejeno neke vrste dvorišče, po kateri strese samec cvetje, jagode in druge predmete da privabi partnerko. Vrtni strnad gradi dve impozantni stebrasti tvorbi, ki sta lahko visoki nad tri metre sestavljeni iz na tisoče vej. Skoraj vse ptice dvignejo gnezdo s tal in ga skrijejo med veje in listje. Tako zavarujejo svoja jajca in pozneje izvaljene mladiče.
ŽUŽELKE
Tako kot polži gradijo tudi moljarice za zaščito svojega mehkega telesa trdo ohišje, vendar samo prehodno. Male ličinke moljaric, ki imajo trdo ohišje, lahko najdemo pod kamenjem v čistih potokih. Glede na vrsto so ohišja sestavljena iz peščenih zrnc, malih zrnc proda, vejic ali listja, ki jih drži skupaj lepljiva sekretna snov. Gradnje socialnih žuželk-mravelj, čebel, os in termitov- morajo nuditi bivanje številnim, tisočim živalim. Mravlje tkalke so naredijo šotore iz skupaj zašitih listov; najprej potegnejo čebele delavke skupaj robove listov, nato jih zašijejo. Kot »šivalno nit« uporabijo pajkovo nitko mravljih ličink, s katero producirajo ohišje pri zabubljanju ličinke. Ose gradijo svoja gnezda iz lesenih vlaken, ki jih najprej prežvečijo v neko vrsto papirnate mase. Nekatere ose pa naredijo majhna okrogla gnezda, druge spet obširne tvorbe. Gnezdo sršena ima lahko velikost nogometne žoge. Ose živijo same (solidarno), gradijo različna gnezda. Paleta se razteza od majhnih ilovnatih lončkov, od stekleničark pa do kaminastih oblik zidanih os. Satovje domačih čebel tvorijo odlično šesterokotno strukturo celic, ki potrebujejo zelo malo prostora. Celice naredijo čebele delavke iz voska in so odlične, ker iz njih ne izteče niti kapljica medu.

PARITVENO VEDENJE PRI SESALCIH

Zakaj imajo nekatere opice tako pisane obraze? Kaj spodbudi rjave jelene, da se srdito bojujejo? Sesalci so v svojih paritvenih vedenjih neverjetno različni.
Vsako živo bitje se mora razmnoževati, da se ohrani vrsta. Pri večini sesalcev je predigra kratka in enostavna, pri nekaterih pa je občasno ta obred in napor bistveno bolj zapletena.
KAJ POMENI PRIDOBIVANJE PARTNERJA?
Vsaka vrsta živali ima svojo metodo razmnoževanja. Pri nekaterih vrstah so točna paritvena obdobja, pri nekaterih pa poteka parjenje vse leto. Veliko živali si tudi vsako leto poišče novega partnerja. Cilj pridobivanja je, da samec osemeni jajčeca samice. Veliko divje živečih sesalcev ima zapleteno obnašanje, da privabijo partnerko.

OPTIČNI ZNAKI
Med sesalci so primati razvili odlično metodo za privabljanje partnerja. Veliko opičjih vrst ima svetleče obarvan golo kožo, predvsem na spolnih organih, na zadnjiku in na obrazu. Barva izrazitost teh predelov se še navadno poveča, ko je žival spolno vzburjena. Takrat lahko vidimo barvno paleto, od kobaltno modre pa vse do močne škrlatno rdeče, vijoličaste in zelene barve. Po teh barvnih odtenkih se da določiti stanje vzburjene živali.
OBREDI DOTIKANJA
Tudi dotik igre pri novačenju pomembno vlogo. Tako plavajo pari kitov tesno drug ob drugem in se dotikajo s plavutmi. Medvedi se postavijo na zadnje tace in se ljubkujejo s sprednjimi tacami. Ko si je samec velike pliskavke izbral svojo partnerko, plava par pogosto po vodi tako, da se lahko dotika z glavo ali plavutmi. Včasih se drgneta s celimi telesi ali pa se en partner dotika drugega z zaprtim gobcem. Obred gonjenja indijskega slona traja več tednov. Samec in samica si stojita nasproti in se dotikata drug drugega z občutljivim rilcem. Včasih se rilca zapleteta v neki obliki »ljubezenskega vozla«. Jeleni privabijo samico z glasnim rukanjem, vsaka vrsta živali ima svoj način pridobivanja partnerja.
ODLOČILNI SIGNALI
Pri predigri uporabi človek vse svoje čutnice, kjer so najvažnejše oči. Večina sesalcev pa ima slab vid ali vidijo črno-belo, zato morajo v večini primerih uporabiti svoj vonj in sluh, da pripravijo partnerja do parjenja. Zadošča, da si ogledamo krdelo psov, ki se podi za gonečo psico, da bi dojeli pomen vonja pri sesalcih. Samica oddaja vonjave, ki jih pušča na tleh pri hoji, saj se izloča tekočina na šapah. Vsaka živalska vrsta ima svoje opozorilne znake v času parjenja, ki so redko nasilni.
AGRESIJA
Pri sesalcih prirejajo samci-tekmeci boje za naklonjenost samice, ki se lahko končajo s smrtjo tekmeca. Občasno poskušajo samici še dodatno privabiti samice z nenavadnim vedenjem-razkazovanjem. Samci gazel nabodejo občasno svoje nasprotnike z rogovjem. Levi in tigri tudi ne obravnavajo svojih nasprotnikov na nežen način. Krave morskih slonov pridobivajo samci na zelo grob način. Če samica pobegne v teritorij drugega samca, jo oba grobo napadeta. Včasih lahko tako ravsanje povzroči smrt samice, ki pri samem procesu razmnoževanja sledi le v nagonu.
VZNEMIRLJIV LOV
Ko je čas parjenja, se veliko samic plaho skrije, zato jih morajo samci najprej še uloviti. Samec divjega kunca lovi svojo bodočo paritveno partnerko po širokih poljih tako, da se zadržuje vedno v razdalji enega metra. Ta obred vzburi paritveni nagon in včasih se par celo ustavi, da se spotoma nažre in nato nadaljuje dvorjenje. Po zasledovalnem lovu se postavi samec na zadnje tace, položi rep na hrbet, da pokaže samici svoj mehki trebuh. Celoten obred se odvija pred mrakom in pred trdo nočjo. Če mu ne uspe samice privabiti potem razkazovanju, se postopek vztrajnega zasledovanja ponovi, dokler končno samica ne privoli v parjenje.

ZAKLJUČEK IN OBNOVA BLOGOV

Na začetku šolskega leta smo pri pouku učnega podjetja vodili naše podjetje, ki se je imenovalo UP Čarobni dotik d.o.o. . Med seboj smo si razdelili vloge kdo bo kaj delal in vodil. Jaz sem bila prodajalni posrednik, kjer sem morala pisati cene tatujev in pa slikce, delati iz tega kataloge. Bližal se je sejem učnih podjetij, še pred tem pa smo bili v Celju na ogledu teh podjetij, kako opravljajo to delo. Na našem sejmu v Kranju smo doili svojo stojnico, katero smo morali polepiti s plakati, raznimi baloni itd.
UP katero se je uvrstilo na sejem učnih podjetij na Celje








Nato smo v šoli zadnje pol leta morali pisati blog, katere smo si lahko sami izbrali naslove. Jaz sem si s sošolko izbrala blog o Svet živali. Vsaka je morala napisati po tri bloge po 600 besed. Čeprav sem se zabavala pri tem je bilo kar zahtevno, saj nisi smel kopirati iz intrneta ampak si moral pisati po svojih besedah. Ko smo to naredili smo si s profesorjem šli pogledati mesto Kranj in njegove znamenitosti. Ta izlet smo morali takoj naslednič napisati na blog. Med seboj smo si tudi komentirali. Med tem časom smo tudi hodili po trgovinah po Mercatorju, po Qulandiji, po Tušu, po Supernovi... Vse te dogodke smo si morali zapisovati in oddajati poročila.

KRANJ

Kranj je zgodovinsko mesto, obdaja ga obzidje. Obdajata ga kar 2 reki; Sava in Kokra. V predmestju Kranja leži veliko naselij, kot so :Huje, Klanec,Primskovo, Gorenje, Rupa, Struževo, Zlato polje, Kalvarija, Gorenja Sava, Stražišče, Šmarjetna Gora, Labore, Orehek, Drulovka in Čirče.

V Kranju pa smo lahko ponosni na:
PREŠERNOV GROB V PREŠERNOVEM GAJU













PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ










MESTNA HIŠA

V njej je bila arheološka razstava z imenom Železna nit. V tej razstavi so razstavljene arheološke najdbe iz Drulovke, Jelenovega klanca, okolice gradu Khislsteina, Bobovka, Lajhna, Bleda ter iz Bašlja.

Mesto Kranj

Prejšnji teden smo si morali ogledati mesto Kranj. V Kranju smo videli veliko znamenitosti, kot naprimer cerkec Sv. Kancijana, Šmarjetna gora, Kranjsko mestno obzidje, grad Khislstein.

KRANJSKO MESTNO OBZIDJE

CERKEV SV: KANCIJANA

GRAD KHISLSTEIN

Kranj ima tudi Prešernov gaj, kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko.

France Prešeren je bil naš največji slovenski pesnik. Napisal je besedilo državne himne Republike Slovenije, napisana leta 1844. Simon Jenko je bil slovenski pesnik in pisatelj. Zaposli se v Kranji v odvetniški pisarni, izda zbirko Pesmi z letnico 1865.

Imamo tudi Gorenjski muzej, ki je pokrajinski muzej, ki ima glavne raztavne prostore v Kranju.

V Gorenjskem muzeju najdemo: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine in sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustavrjalnosti Gorenjske.

Poleg Gorenjskega muzeja imamo tudi mestno hišo v Kranju. Je eden najpomembnejših spomenikov na Slovenskem. V mestni hiši je na voljo ogled Renesančne dvorane ter tri stlne razstave: dela akademskega slikarja Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava.

ZAKAJ PTICE POJEJO

Ptice pojejo, ker hočejo vzbuditi pozornost partnerja, pa tudi zato, da odstranijo druge ptice iz svoje teritorija in da si izmenjavajo pomembne informacije.

Ptičje petje se sestoji iz zvenečih zaporednih zvokov, ki jih ptice stalno ponavljajo. Ta zveneči vzorec ima v sebi neko sporočilo, vendar ne za človekovo uho. Prav zato človek ne more razvozlati vseh podrobnosti. Pesem kosa zveni muzikalno, doneči klic bobnarice pa zamolklo.

AKUSTIČEN STIK
Petje je med pticami pomembna komunikacija. V gozdovih, kjer se ptice ne vidijo, je taka komunikacija izredno pomembna. Ptica verjetno poje zato, da pove, kje se nahaja. Kaj si sporočajo, ne vemo čisto točno. Verjetno sprašujejo druga drugo za let in iskanje hrane.
Tudi sorodne vrste se lahko ločijo po načinu petja.
Dve vrsti pevcev v listnatem gozdu, to sta kovaček in vrbja listnica, sta si tako podobni in živita v istem življenjskem okolju, da ju ne moremo ločiti drugače kot po petju.
Kovaček poje z odsekanimi zvoki, vrbja listnica pa monotono in dvozložno. Različni pevski zvoki združijo ptice iste vrste in zagotovijo potomstvo.
Posebno pomembni so opozorilni klici, ki so pri različnih vrstah lahko identični, posebno v primeru istega sovražnika. Opozorilni klici za talnega sovražnika so drugačni od teh, ki opozarjajo na nevarnost iz zraka, kot je kragulj ali sokol.
Zanimivo je, da ptice med seboj zalo dobro ločijo ptičje tone in točno vedo, katera vrsta ptice poje.

LJUBEZENSKO PETJE
V času parjenja ptice neverjetno veliko in lepo pojejo. S petjem varujejo svoj revir in želijo privabiti partnerko. Večinoma je samec tisti, ki vabi s pesmijo in dvori samici. Samice pojejo le, da označijo svoje revirje.
Veliko vrst poje le pred začetkom parjenja. Druge vrste pojejo tudi pozneje, ker hočejo pregnati tekmece, ki se hočejo vriniti v njihov revir. Petje pa ne kaže le spola partnerja, ampak označi že opravljeno parjenje.
Samci pojejo velikokrat tudi zato, da odgovarjajo drugemu samcu, v bistvu se samca s petjem prepirata in v duetu izpovedujeta ljubezen samici. Razen tega pa tropske vrste ptic pojejo kitico za kitico in ne odnehajo, so izredno vztrajne.
Mogoče je petje bolj primerno za velike oddaljenosti, saj samci z njim vabijo samice k parjenju, ki se nahajajo daleč vstran in ne morejo videti njihovega plesa dvorjenja.
Včasih ptice združijo oboje, petje in ples, v neverjeten in občudovanja vreden poročni obred, kar je lep primer pri avstralskem lirorepcu.

SLIŠIMO, VENDAR NE VIDIMO
Veliko vrst ptic, kot so kos, drozg in rumeni strnad, ima svoje pevske prostore visoko v vrhovih dreves ali v izstopajočih vejah, od koder jih dobro slišimo, ko pojejo, in tudi vidimo. Tukaj pojejo v določenih razmikih, medtem ko poje poljski škrjanec v letu.
S tem ko poljski škrjanec leta po odrtih površinah pomeni da je ta njegov način dvorjenja precej nevaren, ker ga tako plenilci hitreje ulovijo.
Domnevajo, da najboljši pevci s pesmijo pošiljajo sporočilo pticam ujedam, da je pevec v zelo dobri kondiciji in da se ga ne splača loviti.
Druge ptice, kot je mali slavec, se skrivajo se skrivajo v gostem listju, nekateri pojejo ponoči, zato je njihovo petje bolj odmevajoče, ker se ponoči širi zvok dalje kot čez dan, saj je zrak veliko bolj čist in šumi so manjši.

RAZNOLIKOST PTIČJEGA PETJA
Ptice in ljudje zaznajo tone na podobni frekvenci. Ptice imajo to sposobnost, da lahko ločijo tone, ko so časovno bolj skupaj. Če slišimo ptico peti, je to, kar mi slišimo, le en sam zvok, v resnici pa je ta zvok sestavljen iz številnih, tudi desetih različnih tonov. Ptice te tone dobro razlikujejo in tudi slišijo. Verjetno posreduje ptičje petje več informacij, kot jih lahko zazna človeško uho. Prav zato radi prisluhnemo ptičjemu petju in različnosti tonov. Vsi ljudje nimajo sposobnosti za petje, zato toliko raje poslušajo ptičje.

ŽIVLJENJSKI PROSTORI NA ZEMLJI

Preden se je pred sto milijoni let začelo življenje na Zemlji, je bilo celotno kopno ena sama velika , skupaj držeča se gmota. Skozi stoletja so napetosti v tekočem jedru Zemlje povzročala razpoke in premikanje na trdi zunanji plasti (skorji). Na mestu teh pojavov se je začela tresti zemlja nastale so gore in izbruhnili vulkani. Tako so pred približno 40 milijoni let, dolgo po tem, ko se je začelo življenje na Zemlji nastali kontinenti, kot jih poznamo danes. S spremembo in z razdelitijo kopnega in geoloških razmer ter skupaj s podnebnimi spremembami so nastali med seboj popolnoma različni življenjski pogoji ali prostori. V nekaterih področjih je ugodno razmerje med dolžino sončne svetlobe in dežjem, skupaj z zmerno temperaturo skozi vse leto, poskrbelo za idealne pogoje rasti. Na drugih mestih pa je zelo hladno, tako da je skozi vse leto zemlja pokrita s snegom in ledom. Nekje je spet neznansko vroče, tam sveti skoraj ves čas sonce, ob tem pa redko dežuje. Nekateri kraji ležijo visoko nad morjem, drugi se spet raztezajo preko ogromnih površin, ki pa ležijo samo malenkost nad morsko gladino. V vseh teh krajih, ki vključuje seveda tudi morje, so se razvile tipične rastline in živali. Dandanes je zmeraj bolj jasno, da je raziskovanje in razumevanje življenjskih prostorov, kot so polarno področje, puščave, gore, velika jezera in reke, različni tipi gozdov in morij, odločujoče za življenje, ki tam poteka.

VELIKI PREGRADNI KORALNI GREBEN IN NJEGOV ŽIVALSKI SVET
Drobne morske živalice so zgradile Veliki pregradni koralni greben ta je tako ogromen, da se ga lahko razpozna celo z meseca. Nudi zavetje množici življenjskih oblik, tako pisanih in raznovrstnih kot v tropskem pragozdu. Na grebenu živi neverjetna množica živali, od majcenih lebdečih meduz do ogromnih morskih psov. Morske želve žive tukaj v tako velikem številu, kot nikjer drugod po svetu. Morska krava , morska sorodnica slona, plavajo lenobno skozi morsko travo, ptiči kot naprimer koralna čaplja, lovijo ribe v plitvi vodi. Poleg 400 vrst koral živi na grebenu še 200 vrst Kauri - školjk - porcelank ter verjetno preko 2000 rib. Cela armada živali se zagrebe ter zavrta v koralni greben med njimi spužva vrtalka, črvi, školjke, morski jezik ter morski polži, ki jedo korale.

ŽIVALSTVO V LUISIANSKEM MOČVIRJU
Na področju, po katerem teče reka Misissipi iz Mehike skozi Louisiane do zaliva, se razteza veliko močvirsko področje. Bujno močvirsko področje nudi zavetje in dom številnim rastlinam, pticam in sesalcem. Od sesalcev : rakun je zver, ki spretno lovi ribe, rečne rakce, žabe in močerade; mink lovi podoben plen, vendar se hrani še s ptičmi in mišmi; rdečerjavi risi, pume, pižmovka, ki je glodalec, bober, virginski jelen, ameriški oposum. Od plazilcev: aligator, ki leže jajca v gnezdo iz blata in trave, pri izvalitvi mora mati pomagati mladičem pri prihodu iz gnezda; strupene kače, kot je troglavi gad, vodne kače, želva hlastavka in kartografska želva, dvoživke. Od ptičev: snežne gosi, kanadska gos, mlakarica, okrasne čaplje, mangrove, pisane čaplje, beli ibis, indijanski domel in ptiči kačjevratniki, male vrste kot so kolibriji in gozdni pevci preživijo poletje v gozdu, k ptičem, ki živijo ob vodi močvirij spadajo še sivi pelikan in redki beloglavi jezerski orel ter veliki galeb in čigra.

RAZUMNOST PSA

Pes je že dolga tisočletja domača žival in v tem času se je človek navadil vživljati v njegova čustva, pes pa v čustva človeka. S selektivno vzrejo se je divja žival iz tropa v veliki meri spremenila v žival, ki je očitno zadovoljna v tropu dvonogih živali - človek ji daje hrano in vodo ter odloča, koliko sme v zunanji svet. Včasih je kak pes bolj podoben svojim divjim, volku podobnim prednikom - išče družbo psov in se upira človekovi avtoriteti. Na splošno pa gleda pes svojega gospodarja v prijazni luči, ker temelji njun odnos na globokem medsebojnem zaupanju.

Lastnik psa, ki se zaveda svoje odgovornosti, mora biti sposoben razbrati znamenja, ki mu jih daje njegov ali kak drug pes, in mora temu primerno ravnati. Bistveno je, da razumemo, kaj nam hoče pes z držo ali vedenjem povedati. Mnogi rahločutni ljudje imajo pravi dar za intuitivno razumevanje svoje živali. Žal nekateri pretiravajo in pripisujejo psom zapleteno človeško vedenje in čustva. Večino tega si seveda zgolj domišljajo. Psa spudbodimo mnogo preprosteje in zadovoljimo mnogo laže, kot si mislijo mnogi ljudje.

ALI PSI RAZUMEJO LJUDI

Psi zelo dobro zaznajo komaj opazna znamenja, najsi so to podzavestni izrazi veselja, žalosti, jeze ali le nakazovanje kakšne namere. Končno tudi posamezniki v tropu divjih psov kažejo drug drugemu svoje namene tako, da z govorico telesa in z glasom izražajo svoja čustva. Pes ne razume naše govorice - več mu povesta oblika in ton izrečenega povelja. Znaki s piščalko mu povedo prav toliko, če je sevada naučen nanjo in če ve, kaj mora na določen znak narediti, kot ovčarski psi.

Trenerji, ki pripravljajo zapletene nastope psov v filmih, na televiziji in v cirkusih, izrabljajo zmožnost psov, da se naučijo odzivati na vidna in slušna znamenja. Pes se ne uči iz strahu, ampak iz želje, da bi ugajal. To ga motivira, da se nauči zapletenih manevrov na znamenja človeka, ki je daleč stran.

KAKO BISTER JE PES

Težko si je predstavljati razumnost psa; znanstveniki se še vedno ne strinjajo o tem, kako obsežna je. Dovolj težko je že primerjati ljudi, ki so zrasli v različnih kulturah. Pri psih je to še teže - različnim pasmam so se razvile različne telesne sposobnosti in različni naravni nagoni. Samo pomislite na velike razlike med psi pritlikavih in orjaških pasem, med čuvaji in psi, ki lovijo z očmi, med borbenimi in črednimi psi.

Pasji možgani so mnogo manjši od človekovih. Saj lahko tudi pes misli, a mnogo manj, čeprav imamo pri psih včasih res občutek, da vse premislijo in se vedejo presenetljivo "po človeško". Najslavnejši primer je "frančiškanov Bobby", skyjski terier, ki je po gospodarjevi smrti šel za krsto na pokopališče za cerkvijo in se ni dal več spoditi od tam. Pes je naslednjih 14 let do svoje smrti preživel na pokopališču,kot bi žaloval za svojim umrlim prijateljem in gospodarjem.

Izkušeni trenerji psov merijo njihovo razumnost po hitrosti, s katero se pes nauči nove naloge¸. Lastniki psov pa pogosto merijo razum psa po tem, koliko je pes občutljiv, kako hitro ugane lastnikovo razpoloženje in želje.

Vprašanje je, ali gre pri tem za isto vrsto razumnosti kot jo ima človek. Psi se vsekakor hitro naučijo, razumejo znamenja in znamenja povežejo z doloženim gibom ali nalogo. Vendar ne ubogajo slepo in sposobni so skleniti, da česa nočejo narediti. Imajo visiko stopnjo "živalske razumnosti", vendar kaže da jim manjka sposobnost, ki jo ima človek, da bi preudarjali in povezovali zapletene abstraktne ideje.

SPOSOBNOST POVEZAVE

Psi lahko s pametjo povežejo dve dejanji (slaven je Pavlov primer asociacije hranjenja ob zvonenju). Vendar psi ne povezujejo časovno ločenih dogotkov. Če vam naprimer pes na sprehodu pobegne in ga kaznujete, ko se čez dve uri končno vrne, kazen ne bo imela zaželenega učinka. Pes poveže kazen z vrnitvijo; ne razume da je bil kaznovan zato, ker se pred dvema urama ni vrnil k vam. Vsa skrivnost je v tem: ravnajte tako, da se bo pes želel vrniti, ker bi vam rad ugajal. Če doživi kaj prijetnega, ko se vrne k vam, če ga sprejmete z prijaznimi besedami, če mu daste kak posladek, potem se bo pes vrnil k vam, ker ve, da vi to želite.

IZUMRLE ŽIVALI

Ta skupina obsega živali, ki so izumrle šele v novejšem času, kot tudi živali, ki jih opisujemo kot prazgodovinske. Prazgodovinske pomenijo tiste, ki so živele v času, katerega zgodovinopisje ni zajelo, to pomeni, da so naseljevali zemljo vsaj pred 2500 leti. Večina teh prazgodovinskih živali pa je živelo še precej pred tem časom, prej pred milijoni kot pred tisoči let.
Življenje na Zemlji se je verjetno začelo v morju pred 4500 milijoni let, nakar je trajalo vsaj še nekaj milijonov let, da je prva žival iz morja prilezla na kopno. Šlo je za enostavnega nevretenčarja. Prvi vretenčarji so se razvili pred 500 milijoni let. Najbolj poznane prazgodovinske živali so nedvomno dinozavri in njihovi sorodniki, veliki in mali plazilci, ki so v tem času vladali v zraku, na kopnem in v vodi. Ne smemo pri tem pozabiti, da ne glede na to, da so že dolgo izumrli, so vladali na Zemlji več kot 100 milijonov let. Ljudje obstajamo šele en delček tega časa. Pred približno 65 milijoni let so dinozavri naekrat izginili iz vsega sveta, verjetno kot posledica geoloških in podnebnih sprememb, ki se jim niso mogli prilagoditi.
V nasprotju z prazgodovinskimi živalmi so izumrle živali, živele v času človeka. Za njihovo izgonotje je v dobršni meri odgovoren prav človek. Mednje spadajo dobro poznane vrste živali kot sta tasmanski vrag in orjaška njorka. Ti vrsti sta izumrli, ker jih je človek lovil do iztrebljenja ali pa ker jim je uničil edini življenjski prostor, v katerem sta lahko preživeli. Če bomo ljudje tako nadaljevali, se bodo tem pridružile še druge živali.

STEGOZAVER
Stegozaver ali dinozaver s hrbtnimi ploščami, je spadal v družino dinozavrov, ki so imeli močne okle in so živeli pred 170 milijoni leti na Zemlji.


ORJAŠKI LENIVEC
Orjaški lenivci so nekoč živeli v predelih sveta, ki danes ustreza področju Južne Amerike. Bili so večji kot današnji sloni in so dokončno izumrli pred točno 8 tisoč leti.


MAVRICIJSKI DODO
Dodo je tisoč let živel na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. Po prihodu človeka na ta otok pa je bil dodo v manj kot dvesto letih popolnoma iztrebljen.






Archaeopteryx - PRAPTIČ
Leta 1861 so odkrili prve fosilne ostanke ptiča Archaeopteryxa - praptiča, kar je znanstvenike zelo pretreslo. Prvič so našli povezovalni člem med plazilci in predniki ptičev..


VOLK VREČAR
Beli človek je videl volka vrečarja prvič leta 1805. Že 150 let pozneje bi ga skoraj iztrebil, če ga ne bi zaščitili. Ta čudovita žival je tudi žrtev človeške ekspanzije.









CERATOZAVER
Ceratozaver je bil največji mesojedi dinozaver vseh časov. Živel je pred 150 milijoni let v obdobju jure, v nekaterih regijah Severne Amerike.





PRAKONJ
Hyracotheium ali Eohippus je vrsta prakonja iz roda konjev, kamor so uvrstili različne vrste, ki so živele pred 55 milijoni let v Evropi in Severni Ameriki.









PLEZIOZAVER
Pleziozavri so živeli pred več kot 200 milijoni let v oceanih in so leteli pod vodo z okončinami, podobnimi krilom. Imel je ostre zobe, ki so bili smrtna past za male vodne živali.

EVOLUCIJA IN OBNAŠANJE ŽIVALI

Po danes znanih dokazih naj bi živali nastale iz bičkastih evkariontov, podobnih današnjih bičkarjem ovratničarjem, ki so najbližji še živeči sorodniki živali.

Najstarejši fosili, ki verjetno pripadajo živalim so stari 610 milijonov let, obstajajo pa tudi fosilne sledi živali domnevno tako kompleksnih kot današnji deževniki stare milijardo.

Videz predstavljajo dolgo navdihovane hipoteze o možnih genetskih ali okolijskih katalizatorjih zgodnjega razvoja živali. Šele pred kratkim pa so se podatki začeli pojavljati, da je lahko rešitev zaporedje genskega morfološkega in novosti, okoljski dogodki in okoljskih interakcij, ki so skupaj oblikovale razvoj.

Za mnoge ljudi so živali najbolj poznane in najbolj zanimive, žive stvari. To se lahko zgodi, ker smo sami živali. Kot taki imamo številne značilnosti v skupni vse organizme dajo v živalsko kraljestvo, in te skupne značilnosti kažejo, da smo skupna evolucijska zgodovina.

V zgodovini so imele živali pomembno vlogo v človekovem življenju, čeprav jih je človek večinoma obravnaval kot hrano, oblačila in transport ter občasno kot središče božanstvenega čaščenja. Zelo se je povečalo število živali, ki jih ima človek v lasti zgolj zaradi družbe in užitka.

OBNAŠANJE ŽIVALI
Ali se lahko živali med seboj pogovarjajo? Zakaj se podajajo ptice in druge živali, ki izgledajo popolnoma nemočne? Zakaj kragulj dosti bolje vidi in netopir dosti bolje sliši kot človek? V čem je razlika med maskirno in svarilno barvo? Ti vidiki obnašanja in fiziologija živali nas vedno osupnejo. Nekatere od teh skrivnosti smo odkrili šele v novejšem času, veliko pa jih je ostalo še nerešenih. Proučevanje obnašanja živali, ki se imenuje tudi etologija, se ukvarja z vprašanji, kot na primer: Kako dolgo in kako spijo živali? Kako zgleda ritual dvorjenja in parjenja? Kako si naredijo svoja domovanja in kako se sporazumevajo med seboj? Kako se prehranjujejo in kako se prilagodijo na ekstremne pogoje bivanja?. Raziskovalci se ukvarjajo z vprašanji zakaj nekatere živali takoj po rojstvu prepustijo mladiče same sebi, druge pa jih do konca branijo, zakaj nekatere zimo prespijo, druge pa mrzle dni preživijo tako, da otrpnejo. Živali se premikajo na različne: od tega da hodijo, tečejo, plazijo, skačejo ali poskakujejo, pa vse do plavanja in letenja. S tem, da človek razume, zakaj in kako to počnejo, ter raziskuje, kako živali dihajo, vidijo, slišijo, vohajo, se orientirajo, prehranjujejo in nato prebavljajo, ima možnost, da z novimi spoznanji ugotovi, kako so se živali razvijale in kako so se prilagodile pogojem bivanja v nekem območju.

SELITEV PTIC
Zakaj se ptice selijo?
Prehrambene možnosti, ki so odvisne od letnega časa, iskanje primernega gnezdišča, beg pred naravnimi sovražniki ter preštevilčnost so glavni vzroki za selitev ptic. Nekateri ptiči se dnevno selijo, pri čemer preživijo zimske noči v mestnih središčih, ker je tam topleje kot v predmestjih. Drugi, ki gnezdijo poleti na severu severne zemeljske poloble, opazijo, da se jeseni, ko postanejo dnevi krajši in hladnejši, upočasni tuSEdi rast rastlin ter s tem zmanjša možnost prehranjevanja. Zato letijo v smeri juga.

ZAKAJ ŽIVALI SPIJO?
Med spancem postane telo negibno. Žival je ob tem lahko vznemirjena, se morda premetava sem in tja, toda načeloma ostaja na enem mestu. Speča žival je več ali manj ravnodušna do pobud iz okolja. Na primer, spečo ribo lahko potegnemo iz vode, ne da bi se pri tem branila. Za spanec pri sesalcih in pticah je značilna skoraj redna menjava dveh faz. V času prve faze je delovanje možganov živali izrazito zmanjšano, kar spominja na globoki spanec, V zvezi z delovanjem možganov je druga faza bolj podobna stanju bedenja.

ALI ZNAJO ŽIVALI GOVORITI?

Živali uporabljajo celo paleto različnih zvokov; od petja ptic, srhljivega zavijanja volka, tleskanje in žvižganje delfina, do zadovoljenega predenja mačke. Vsi ti zvoki nas zavajajo in nam vsiljujejo predstavo, da je to neka vrsta jezika, ki služi izključno za sporazumevanje med pripradniki iste vrste. V resnici je dešifriranje živalske govorice zelo zapleteno početje, že vnaprej obsojeno na neuspeh. Prevajanje posameznih zvokov se je izkazalo za izrdeno zapleteno, a njihovo oblikovanje v sistem, ki bi ga lahko poimenovali kot jezik, za nemogoče.

TERITORIALNO OBNAŠANJE V OCEANIH
Plitve obalne vode nudijo največji življenski prostor za raznolikost živali in rastlin, kajti v tem področju je izmenjava vode, temperatura in slanost vode največje. Na številnih mestih omogočajo plimovanje dvakrat dnevno proste prostore. V zgornje plasti odprtega morja se prodre v vodo veliko svetlobe, zato lahko tukaj uspevajo vodne rastline. Prav rast in razmnoževanje malih siljenih rastlin je možen le s pomočjo sončne svetlobe. Te požre živalski plankton, ki je hrana za ribe in kite. Ker pa prodre svetloba le 200 metrov v globino, je v večji globini le malo življenja. Tam so tudi temperature nižje, pritisk visok in vlada stalna tema.

NASPLOŠNO

Živali so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Imajo možnost hitrega premikanja. V biološkem smislu sodi med živali tudi človek. Živali so evkarioniti (osnovna enota je celica, evkarionska celica je zelo bolj velika in veliko bol kompleksa od prokariontske celice, evkarionska bitja so večcelična). Živalsko telo je zgrajeno iz tkiva.
Razmnožujejo se večinoma spolno, odrasle živali so diploidne ali polipolidne. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi nespolno (je način razmnoževanja pri enoceličnih organizmih).

Živali lahko določimo po 7 stvareh: kraljestvo, deblo (strunarji, členonožci, iglokožci...), razred, red (pravi mrežekrilci, velekrilci, kamelovratnice...), družina, rod in vrsta (sesalci, plazilci, ribe...).

Poznamo udomačene živali in divje živali. Med udomačene živali štejemo tiste, ki smo jih ljudje naučili na prilagojeno življenje z nami. Divje živali pa so tiste, ki živijo v naravi in niso odvisne od človeka.


UDOMAČENE ŽIVALI:
Beseda udomačitev pomeni navajanje živali na človeško oskrbo, ter da žival brez človeške oskrbe ne more živeti. Človek žival udomači iz različnih vzrokov: največkrat za zabavo, včasih pa so jih udomačili tudi za opravljanje težkih fizičnih del ter za varovanje.

* pes, mačka, hrček, konj, koza, krava...





DIVJE ŽIVALI:
Po večini so divje živali dokaj nevarne. Samo si morajo iskati hrano, zato napadejo vsakega, ki jih želi to preprečiti. Imajo možnost preživetja v skupinah, kar jim nudi večjo varnost.

* tiger, žirafa, slon, kača, kamela, jelen, lisica, netopir...





TIGER:

Je največji predstavnik mačk. Tiger spada v skupino samotarjev (samo v času parjenja se druži s samicami). Za razliko od večine mačk, tigri obožujejo vodo. Zelo radi pijejo vodo, ter se hladijo v njej. Najbolj ogrožena vrsta tigra je beli tiger.

LISICA:

Je zelo prilagodljiva žival, saj lahko živi v različnih krajih. V večino primerih živi v gozdnem območju, le redko v gorskem. Lovi ponoči in je zelo hitra ter spretna. Tudi lisica spada pod samotarje. Parjenje poteka dvakrat na leto.

NETOPIR:

So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča, da lahko letijo. Netopirji so nočne ptice in so vsejedi.

ŽIRAFA:

Spada v skupino največjih kopenskih živalih. Samci so višji kot samice. Živijo v Afriki povod, razen v puščavi ter v pragozdovih. So rastlinojede živali.

KAČA:

Spadajo v skupino plazilcev. V Sloveniji živi 11 vrst kač, toda so samo 3 strupene (modras, laški gad, navadni gad). Nestrupene kače pa so: progasti gož, navadni gož, kobranka, smokulja, belouška, črnica in belica.

SLON:

Spada v rod trobčarjev. Spada v skupino sesalcev. So rastlinojede živali. Grozi jim izumrtje. Dolg rilec jim pomaga, da se s pomočjo rilca hranijo - z rilcem odtrgajo hrano ter jo nesejo v gobec. Sloni so zelo čustvena bitja, saj "pokopajo" poginulega sorodnika. Sloni ne gredo nikoli daleč od vode, saj jo enostavno obožujejo; ne da jo samo pijejo, tudi shladijo se radi v njej. Slone uporabljajo tudi v cirkusih.


KAMELA:

Spadajo v deblo strunarjev ter v razred sesalcev.

JELEN:

Spada med sesalce. Jelen lahko zraste do 130 cm in je težak 300 kg. Samci in samice se ločijo po rogovju. Podnevi počiva, ponoči je bolj aktiven. Bivalni prostor je gozd, živi pa povprečno 5 do 6 let.

PES:

Pes spada v skupino sesalcev. Pes je bil prva udomačena žival. Pse delimo v 12 večjih skupin: krvosledci, prinašalci, terierji, jazbečarji, ptičarji, vodni psi, polarni psi, šnavcerji, hrti, čuvaji, mastifi in družni psi.

MAČKA:

Spada v družino zveri. Je mesojeda žival. Mačke srečamo skoraj povsod po svetu. Najbolje razvite imajo čutila in kremplje. Redke vrste mačk tudi plavajo, toda večina mačk se boji vode. Vidijo tudi ponoči.

HRČEK:

Spadajo med sesalce - glodalci. Podnevi spi, ponoči pa ne more biti na miru, zato je lahko zelo moteč posebej če je v vaši spalnici.

KONJ:

Je največja žival izmed skupine kopitarjev. Konje uporabljamo predvsem za naš šport - jahanje. Včasih pa so jih uporabljali tudi za težka fizična dela kot so oranje zemlje in podobno.