Ptice pojejo, ker hočejo vzbuditi pozornost partnerja, pa tudi zato, da odstranijo druge ptice iz svoje teritorija in da si izmenjavajo pomembne informacije.
Ptičje petje se sestoji iz zvenečih zaporednih zvokov, ki jih ptice stalno ponavljajo. Ta zveneči vzorec ima v sebi neko sporočilo, vendar ne za človekovo uho. Prav zato človek ne more razvozlati vseh podrobnosti. Pesem kosa zveni muzikalno, doneči klic bobnarice pa zamolklo.
AKUSTIČEN STIK
Petje je med pticami pomembna komunikacija. V gozdovih, kjer se ptice ne vidijo, je taka komunikacija izredno pomembna. Ptica verjetno poje zato, da pove, kje se nahaja. Kaj si sporočajo, ne vemo čisto točno. Verjetno sprašujejo druga drugo za let in iskanje hrane.
Tudi sorodne vrste se lahko ločijo po načinu petja.
Dve vrsti pevcev v listnatem gozdu, to sta kovaček in vrbja listnica, sta si tako podobni in živita v istem življenjskem okolju, da ju ne moremo ločiti drugače kot po petju.
Kovaček poje z odsekanimi zvoki, vrbja listnica pa monotono in dvozložno. Različni pevski zvoki združijo ptice iste vrste in zagotovijo potomstvo.
Posebno pomembni so opozorilni klici, ki so pri različnih vrstah lahko identični, posebno v primeru istega sovražnika. Opozorilni klici za talnega sovražnika so drugačni od teh, ki opozarjajo na nevarnost iz zraka, kot je kragulj ali sokol.
Zanimivo je, da ptice med seboj zalo dobro ločijo ptičje tone in točno vedo, katera vrsta ptice poje.
LJUBEZENSKO PETJE
V času parjenja ptice neverjetno veliko in lepo pojejo. S petjem varujejo svoj revir in želijo privabiti partnerko. Večinoma je samec tisti, ki vabi s pesmijo in dvori samici. Samice pojejo le, da označijo svoje revirje.
Veliko vrst poje le pred začetkom parjenja. Druge vrste pojejo tudi pozneje, ker hočejo pregnati tekmece, ki se hočejo vriniti v njihov revir. Petje pa ne kaže le spola partnerja, ampak označi že opravljeno parjenje.
Samci pojejo velikokrat tudi zato, da odgovarjajo drugemu samcu, v bistvu se samca s petjem prepirata in v duetu izpovedujeta ljubezen samici. Razen tega pa tropske vrste ptic pojejo kitico za kitico in ne odnehajo, so izredno vztrajne.
Mogoče je petje bolj primerno za velike oddaljenosti, saj samci z njim vabijo samice k parjenju, ki se nahajajo daleč vstran in ne morejo videti njihovega plesa dvorjenja.
Včasih ptice združijo oboje, petje in ples, v neverjeten in občudovanja vreden poročni obred, kar je lep primer pri avstralskem lirorepcu.
SLIŠIMO, VENDAR NE VIDIMO
Veliko vrst ptic, kot so kos, drozg in rumeni strnad, ima svoje pevske prostore visoko v vrhovih dreves ali v izstopajočih vejah, od koder jih dobro slišimo, ko pojejo, in tudi vidimo. Tukaj pojejo v določenih razmikih, medtem ko poje poljski škrjanec v letu.
S tem ko poljski škrjanec leta po odrtih površinah pomeni da je ta njegov način dvorjenja precej nevaren, ker ga tako plenilci hitreje ulovijo.
Domnevajo, da najboljši pevci s pesmijo pošiljajo sporočilo pticam ujedam, da je pevec v zelo dobri kondiciji in da se ga ne splača loviti.
Druge ptice, kot je mali slavec, se skrivajo se skrivajo v gostem listju, nekateri pojejo ponoči, zato je njihovo petje bolj odmevajoče, ker se ponoči širi zvok dalje kot čez dan, saj je zrak veliko bolj čist in šumi so manjši.
RAZNOLIKOST PTIČJEGA PETJA
Ptice in ljudje zaznajo tone na podobni frekvenci. Ptice imajo to sposobnost, da lahko ločijo tone, ko so časovno bolj skupaj. Če slišimo ptico peti, je to, kar mi slišimo, le en sam zvok, v resnici pa je ta zvok sestavljen iz številnih, tudi desetih različnih tonov. Ptice te tone dobro razlikujejo in tudi slišijo. Verjetno posreduje ptičje petje več informacij, kot jih lahko zazna človeško uho. Prav zato radi prisluhnemo ptičjemu petju in različnosti tonov. Vsi ljudje nimajo sposobnosti za petje, zato toliko raje poslušajo ptičje.
Ptičje petje se sestoji iz zvenečih zaporednih zvokov, ki jih ptice stalno ponavljajo. Ta zveneči vzorec ima v sebi neko sporočilo, vendar ne za človekovo uho. Prav zato človek ne more razvozlati vseh podrobnosti. Pesem kosa zveni muzikalno, doneči klic bobnarice pa zamolklo.
AKUSTIČEN STIK
Petje je med pticami pomembna komunikacija. V gozdovih, kjer se ptice ne vidijo, je taka komunikacija izredno pomembna. Ptica verjetno poje zato, da pove, kje se nahaja. Kaj si sporočajo, ne vemo čisto točno. Verjetno sprašujejo druga drugo za let in iskanje hrane.
Tudi sorodne vrste se lahko ločijo po načinu petja.
Dve vrsti pevcev v listnatem gozdu, to sta kovaček in vrbja listnica, sta si tako podobni in živita v istem življenjskem okolju, da ju ne moremo ločiti drugače kot po petju.
Kovaček poje z odsekanimi zvoki, vrbja listnica pa monotono in dvozložno. Različni pevski zvoki združijo ptice iste vrste in zagotovijo potomstvo.
Posebno pomembni so opozorilni klici, ki so pri različnih vrstah lahko identični, posebno v primeru istega sovražnika. Opozorilni klici za talnega sovražnika so drugačni od teh, ki opozarjajo na nevarnost iz zraka, kot je kragulj ali sokol.
Zanimivo je, da ptice med seboj zalo dobro ločijo ptičje tone in točno vedo, katera vrsta ptice poje.
LJUBEZENSKO PETJE
V času parjenja ptice neverjetno veliko in lepo pojejo. S petjem varujejo svoj revir in želijo privabiti partnerko. Večinoma je samec tisti, ki vabi s pesmijo in dvori samici. Samice pojejo le, da označijo svoje revirje.
Veliko vrst poje le pred začetkom parjenja. Druge vrste pojejo tudi pozneje, ker hočejo pregnati tekmece, ki se hočejo vriniti v njihov revir. Petje pa ne kaže le spola partnerja, ampak označi že opravljeno parjenje.
Samci pojejo velikokrat tudi zato, da odgovarjajo drugemu samcu, v bistvu se samca s petjem prepirata in v duetu izpovedujeta ljubezen samici. Razen tega pa tropske vrste ptic pojejo kitico za kitico in ne odnehajo, so izredno vztrajne.
Mogoče je petje bolj primerno za velike oddaljenosti, saj samci z njim vabijo samice k parjenju, ki se nahajajo daleč vstran in ne morejo videti njihovega plesa dvorjenja.
Včasih ptice združijo oboje, petje in ples, v neverjeten in občudovanja vreden poročni obred, kar je lep primer pri avstralskem lirorepcu.
SLIŠIMO, VENDAR NE VIDIMO
Veliko vrst ptic, kot so kos, drozg in rumeni strnad, ima svoje pevske prostore visoko v vrhovih dreves ali v izstopajočih vejah, od koder jih dobro slišimo, ko pojejo, in tudi vidimo. Tukaj pojejo v določenih razmikih, medtem ko poje poljski škrjanec v letu.
S tem ko poljski škrjanec leta po odrtih površinah pomeni da je ta njegov način dvorjenja precej nevaren, ker ga tako plenilci hitreje ulovijo.
Domnevajo, da najboljši pevci s pesmijo pošiljajo sporočilo pticam ujedam, da je pevec v zelo dobri kondiciji in da se ga ne splača loviti.
Druge ptice, kot je mali slavec, se skrivajo se skrivajo v gostem listju, nekateri pojejo ponoči, zato je njihovo petje bolj odmevajoče, ker se ponoči širi zvok dalje kot čez dan, saj je zrak veliko bolj čist in šumi so manjši.
RAZNOLIKOST PTIČJEGA PETJA
Ptice in ljudje zaznajo tone na podobni frekvenci. Ptice imajo to sposobnost, da lahko ločijo tone, ko so časovno bolj skupaj. Če slišimo ptico peti, je to, kar mi slišimo, le en sam zvok, v resnici pa je ta zvok sestavljen iz številnih, tudi desetih različnih tonov. Ptice te tone dobro razlikujejo in tudi slišijo. Verjetno posreduje ptičje petje več informacij, kot jih lahko zazna človeško uho. Prav zato radi prisluhnemo ptičjemu petju in različnosti tonov. Vsi ljudje nimajo sposobnosti za petje, zato toliko raje poslušajo ptičje.
zelo mi je všeč vsebina.. a se mi zdi da bi bilo lahko mal več slikc ;)
OdgovoriIzbriši