Po danes znanih dokazih naj bi živali nastale iz bičkastih evkariontov, podobnih današnjih bičkarjem ovratničarjem, ki so najbližji še živeči sorodniki živali.
Najstarejši fosili, ki verjetno pripadajo živalim so stari 610 milijonov let, obstajajo pa tudi fosilne sledi živali domnevno tako kompleksnih kot današnji deževniki stare milijardo.
Videz predstavljajo dolgo navdihovane hipoteze o možnih genetskih ali okolijskih katalizatorjih zgodnjega razvoja živali. Šele pred kratkim pa so se podatki začeli pojavljati, da je lahko rešitev zaporedje genskega morfološkega in novosti, okoljski dogodki in okoljskih interakcij, ki so skupaj oblikovale razvoj.
Za mnoge ljudi so živali najbolj poznane in najbolj zanimive, žive stvari. To se lahko zgodi, ker smo sami živali. Kot taki imamo številne značilnosti v skupni vse organizme dajo v živalsko kraljestvo, in te skupne značilnosti kažejo, da smo skupna evolucijska zgodovina.
V zgodovini so imele živali pomembno vlogo v človekovem življenju, čeprav jih je človek večinoma obravnaval kot hrano, oblačila in transport ter občasno kot središče božanstvenega čaščenja. Zelo se je povečalo število živali, ki jih ima človek v lasti zgolj zaradi družbe in užitka.
OBNAŠANJE ŽIVALI
Ali se lahko živali med seboj pogovarjajo? Zakaj se podajajo ptice in druge živali, ki izgledajo popolnoma nemočne? Zakaj kragulj dosti bolje vidi in netopir dosti bolje sliši kot človek? V čem je razlika med maskirno in svarilno barvo? Ti vidiki obnašanja in fiziologija živali nas vedno osupnejo. Nekatere od teh skrivnosti smo odkrili šele v novejšem času, veliko pa jih je ostalo še nerešenih. Proučevanje obnašanja živali, ki se imenuje tudi etologija, se ukvarja z vprašanji, kot na primer: Kako dolgo in kako spijo živali? Kako zgleda ritual dvorjenja in parjenja? Kako si naredijo svoja domovanja in kako se sporazumevajo med seboj? Kako se prehranjujejo in kako se prilagodijo na ekstremne pogoje bivanja?. Raziskovalci se ukvarjajo z vprašanji zakaj nekatere živali takoj po rojstvu prepustijo mladiče same sebi, druge pa jih do konca branijo, zakaj nekatere zimo prespijo, druge pa mrzle dni preživijo tako, da otrpnejo. Živali se premikajo na različne: od tega da hodijo, tečejo, plazijo, skačejo ali poskakujejo, pa vse do plavanja in letenja. S tem, da človek razume, zakaj in kako to počnejo, ter raziskuje, kako živali dihajo, vidijo, slišijo, vohajo, se orientirajo, prehranjujejo in nato prebavljajo, ima možnost, da z novimi spoznanji ugotovi, kako so se živali razvijale in kako so se prilagodile pogojem bivanja v nekem območju.
SELITEV PTIC
Zakaj se ptice selijo?
Prehrambene možnosti, ki so odvisne od letnega časa, iskanje primernega gnezdišča, beg pred naravnimi sovražniki ter preštevilčnost so glavni vzroki za selitev ptic. Nekateri ptiči se dnevno selijo, pri čemer preživijo zimske noči v mestnih središčih, ker je tam topleje kot v predmestjih. Drugi, ki gnezdijo poleti na severu severne zemeljske poloble, opazijo, da se jeseni, ko postanejo dnevi krajši in hladnejši, upočasni tuSEdi rast rastlin ter s tem zmanjša možnost prehranjevanja. Zato letijo v smeri juga.
ZAKAJ ŽIVALI SPIJO?
Med spancem postane telo negibno. Žival je ob tem lahko vznemirjena, se morda premetava sem in tja, toda načeloma ostaja na enem mestu. Speča žival je več ali manj ravnodušna do pobud iz okolja. Na primer, spečo ribo lahko potegnemo iz vode, ne da bi se pri tem branila. Za spanec pri sesalcih in pticah je značilna skoraj redna menjava dveh faz. V času prve faze je delovanje možganov živali izrazito zmanjšano, kar spominja na globoki spanec, V zvezi z delovanjem možganov je druga faza bolj podobna stanju bedenja.
ALI ZNAJO ŽIVALI GOVORITI?
OBNAŠANJE ŽIVALI
Ali se lahko živali med seboj pogovarjajo? Zakaj se podajajo ptice in druge živali, ki izgledajo popolnoma nemočne? Zakaj kragulj dosti bolje vidi in netopir dosti bolje sliši kot človek? V čem je razlika med maskirno in svarilno barvo? Ti vidiki obnašanja in fiziologija živali nas vedno osupnejo. Nekatere od teh skrivnosti smo odkrili šele v novejšem času, veliko pa jih je ostalo še nerešenih. Proučevanje obnašanja živali, ki se imenuje tudi etologija, se ukvarja z vprašanji, kot na primer: Kako dolgo in kako spijo živali? Kako zgleda ritual dvorjenja in parjenja? Kako si naredijo svoja domovanja in kako se sporazumevajo med seboj? Kako se prehranjujejo in kako se prilagodijo na ekstremne pogoje bivanja?. Raziskovalci se ukvarjajo z vprašanji zakaj nekatere živali takoj po rojstvu prepustijo mladiče same sebi, druge pa jih do konca branijo, zakaj nekatere zimo prespijo, druge pa mrzle dni preživijo tako, da otrpnejo. Živali se premikajo na različne: od tega da hodijo, tečejo, plazijo, skačejo ali poskakujejo, pa vse do plavanja in letenja. S tem, da človek razume, zakaj in kako to počnejo, ter raziskuje, kako živali dihajo, vidijo, slišijo, vohajo, se orientirajo, prehranjujejo in nato prebavljajo, ima možnost, da z novimi spoznanji ugotovi, kako so se živali razvijale in kako so se prilagodile pogojem bivanja v nekem območju.
SELITEV PTIC
Zakaj se ptice selijo?
Prehrambene možnosti, ki so odvisne od letnega časa, iskanje primernega gnezdišča, beg pred naravnimi sovražniki ter preštevilčnost so glavni vzroki za selitev ptic. Nekateri ptiči se dnevno selijo, pri čemer preživijo zimske noči v mestnih središčih, ker je tam topleje kot v predmestjih. Drugi, ki gnezdijo poleti na severu severne zemeljske poloble, opazijo, da se jeseni, ko postanejo dnevi krajši in hladnejši, upočasni tuSEdi rast rastlin ter s tem zmanjša možnost prehranjevanja. Zato letijo v smeri juga.
ZAKAJ ŽIVALI SPIJO?
Med spancem postane telo negibno. Žival je ob tem lahko vznemirjena, se morda premetava sem in tja, toda načeloma ostaja na enem mestu. Speča žival je več ali manj ravnodušna do pobud iz okolja. Na primer, spečo ribo lahko potegnemo iz vode, ne da bi se pri tem branila. Za spanec pri sesalcih in pticah je značilna skoraj redna menjava dveh faz. V času prve faze je delovanje možganov živali izrazito zmanjšano, kar spominja na globoki spanec, V zvezi z delovanjem možganov je druga faza bolj podobna stanju bedenja.
ALI ZNAJO ŽIVALI GOVORITI?
Živali uporabljajo celo paleto različnih zvokov; od petja ptic, srhljivega zavijanja volka, tleskanje in žvižganje delfina, do zadovoljenega predenja mačke. Vsi ti zvoki nas zavajajo in nam vsiljujejo predstavo, da je to neka vrsta jezika, ki služi izključno za sporazumevanje med pripradniki iste vrste. V resnici je dešifriranje živalske govorice zelo zapleteno početje, že vnaprej obsojeno na neuspeh. Prevajanje posameznih zvokov se je izkazalo za izrdeno zapleteno, a njihovo oblikovanje v sistem, ki bi ga lahko poimenovali kot jezik, za nemogoče.
TERITORIALNO OBNAŠANJE V OCEANIH
Plitve obalne vode nudijo največji življenski prostor za raznolikost živali in rastlin, kajti v tem področju je izmenjava vode, temperatura in slanost vode največje. Na številnih mestih omogočajo plimovanje dvakrat dnevno proste prostore. V zgornje plasti odprtega morja se prodre v vodo veliko svetlobe, zato lahko tukaj uspevajo vodne rastline. Prav rast in razmnoževanje malih siljenih rastlin je možen le s pomočjo sončne svetlobe. Te požre živalski plankton, ki je hrana za ribe in kite. Ker pa prodre svetloba le 200 metrov v globino, je v večji globini le malo življenja. Tam so tudi temperature nižje, pritisk visok in vlada stalna tema.
TERITORIALNO OBNAŠANJE V OCEANIH
Plitve obalne vode nudijo največji življenski prostor za raznolikost živali in rastlin, kajti v tem področju je izmenjava vode, temperatura in slanost vode največje. Na številnih mestih omogočajo plimovanje dvakrat dnevno proste prostore. V zgornje plasti odprtega morja se prodre v vodo veliko svetlobe, zato lahko tukaj uspevajo vodne rastline. Prav rast in razmnoževanje malih siljenih rastlin je možen le s pomočjo sončne svetlobe. Te požre živalski plankton, ki je hrana za ribe in kite. Ker pa prodre svetloba le 200 metrov v globino, je v večji globini le malo življenja. Tam so tudi temperature nižje, pritisk visok in vlada stalna tema.
Ni komentarjev:
Objavite komentar