Človek je vtisnil planetu z arhitektonsko mojstrovino svoj pečat, vendar lahko povsod občudujemo tudi živalsko kraljestvo s celotnimi in učinkovitimi mojstrovinami živali.
Veliko živali si naredi gnezda ali bivalne brloge vsakršne oblike, večkrat pa te niso posebej opazne gradnje, če jih primerjamo z gradnjami »velikih mojstrov«. Med pajki, žuželkami, pticami in sesalci je veliko odličnih arhitektov, katerih zgradbe so neverjetno dobro premišljene in zgrajene.
SESALCI
Mala pritlikava miš so gradi gnezdo v visoki travnati coni, tudi v žitu, ki ga večkrat zamenja s ptičjim gnezdom. Gnezdo si naredi v obliki okrogle tvorbe iz scefranih travnih listov in stebelc, v njem vzredi svoje mladiče. Veliko sesalcev koplje brloge, ki so narejeni iz enostavnih tunelov in kamric. Krt si gradi že bolj zapleten prehodni sistem z gnezdom in kamricami za zalogo hrane. Črnorepi prerijski kužek »zrači« svoj bivalni prostor tako, da zgradi dolg brlog, ki ima vhode enega nad drugim v kupu zemlje, skrbijo ga zračenje brloga. Bober je najbolj znan gradbeni mojster. S svojimi dolgimi ostrimi sekalci podira drevesa in si zgradi pregrade čez reko. Svoj bivalni prostor si uredi sredi zajezitvenega jezera. V brlog vodijo povodni vhodi, ki mu omogočajo varen dostop.
MEHKUŽCI
Nevretenčarji pa nam pokažejo občudovanja vredne primere gradbene umetnosti pri izgradnji gnezda v živalskem svetu. Veliko polžev in vseh školjkarjev se zavarujejo s trdimi oklepi-lupinami, saj bi sicer njihovo mehko telo bilo preveč izpostavljeno; te nastanejo z izločanjem iz posebnih žlez. Številne vrste proizvajajo raznolike kompleksne in lepe tvorbe. Eno najlepših lupin ima brez dvoma brodnik, ki živi v globini jezera tako kot sipa. Najpopolnejša oblikovana vijuga njegove lupine je vsekakor vrsta vedno večjih kamric. V teh se nahaja plin, tako da se lahko žival v vodi vedno premika in plava in nadzoruje svoj pogon. V zadnji in največji kamrici je telo mehkužca.
PTICE
Nekatere ptice-posebno vodomec, legat in breguljka-kopljejo na pšeničnih brežinah tunele in valilne kamrice, ki jih uporabljajo same ali za druge, kar je odvisno od vrste. Večina ptic gradi gnezda, ki so precej zapletene tvorbe. Afriški tkalec spleta trakove iz rastlinskega materiala, da prekrije košato gnezdo. Da je gnezdo kot koš stabilno uporabijo celo slamice trav, ki jih prepletejo in celo zavozlajo. Utičarji so dobili ime po velikih šotoru podobnim listnatih tvorbah, ki jih zgradijo samci. Pred uto je narejeno neke vrste dvorišče, po kateri strese samec cvetje, jagode in druge predmete da privabi partnerko. Vrtni strnad gradi dve impozantni stebrasti tvorbi, ki sta lahko visoki nad tri metre sestavljeni iz na tisoče vej. Skoraj vse ptice dvignejo gnezdo s tal in ga skrijejo med veje in listje. Tako zavarujejo svoja jajca in pozneje izvaljene mladiče.
ŽUŽELKE
Tako kot polži gradijo tudi moljarice za zaščito svojega mehkega telesa trdo ohišje, vendar samo prehodno. Male ličinke moljaric, ki imajo trdo ohišje, lahko najdemo pod kamenjem v čistih potokih. Glede na vrsto so ohišja sestavljena iz peščenih zrnc, malih zrnc proda, vejic ali listja, ki jih drži skupaj lepljiva sekretna snov. Gradnje socialnih žuželk-mravelj, čebel, os in termitov- morajo nuditi bivanje številnim, tisočim živalim. Mravlje tkalke so naredijo šotore iz skupaj zašitih listov; najprej potegnejo čebele delavke skupaj robove listov, nato jih zašijejo. Kot »šivalno nit« uporabijo pajkovo nitko mravljih ličink, s katero producirajo ohišje pri zabubljanju ličinke. Ose gradijo svoja gnezda iz lesenih vlaken, ki jih najprej prežvečijo v neko vrsto papirnate mase. Nekatere ose pa naredijo majhna okrogla gnezda, druge spet obširne tvorbe. Gnezdo sršena ima lahko velikost nogometne žoge. Ose živijo same (solidarno), gradijo različna gnezda. Paleta se razteza od majhnih ilovnatih lončkov, od stekleničark pa do kaminastih oblik zidanih os. Satovje domačih čebel tvorijo odlično šesterokotno strukturo celic, ki potrebujejo zelo malo prostora. Celice naredijo čebele delavke iz voska in so odlične, ker iz njih ne izteče niti kapljica medu.
Veliko živali si naredi gnezda ali bivalne brloge vsakršne oblike, večkrat pa te niso posebej opazne gradnje, če jih primerjamo z gradnjami »velikih mojstrov«. Med pajki, žuželkami, pticami in sesalci je veliko odličnih arhitektov, katerih zgradbe so neverjetno dobro premišljene in zgrajene.
SESALCI
Mala pritlikava miš so gradi gnezdo v visoki travnati coni, tudi v žitu, ki ga večkrat zamenja s ptičjim gnezdom. Gnezdo si naredi v obliki okrogle tvorbe iz scefranih travnih listov in stebelc, v njem vzredi svoje mladiče. Veliko sesalcev koplje brloge, ki so narejeni iz enostavnih tunelov in kamric. Krt si gradi že bolj zapleten prehodni sistem z gnezdom in kamricami za zalogo hrane. Črnorepi prerijski kužek »zrači« svoj bivalni prostor tako, da zgradi dolg brlog, ki ima vhode enega nad drugim v kupu zemlje, skrbijo ga zračenje brloga. Bober je najbolj znan gradbeni mojster. S svojimi dolgimi ostrimi sekalci podira drevesa in si zgradi pregrade čez reko. Svoj bivalni prostor si uredi sredi zajezitvenega jezera. V brlog vodijo povodni vhodi, ki mu omogočajo varen dostop.
MEHKUŽCI
Nevretenčarji pa nam pokažejo občudovanja vredne primere gradbene umetnosti pri izgradnji gnezda v živalskem svetu. Veliko polžev in vseh školjkarjev se zavarujejo s trdimi oklepi-lupinami, saj bi sicer njihovo mehko telo bilo preveč izpostavljeno; te nastanejo z izločanjem iz posebnih žlez. Številne vrste proizvajajo raznolike kompleksne in lepe tvorbe. Eno najlepših lupin ima brez dvoma brodnik, ki živi v globini jezera tako kot sipa. Najpopolnejša oblikovana vijuga njegove lupine je vsekakor vrsta vedno večjih kamric. V teh se nahaja plin, tako da se lahko žival v vodi vedno premika in plava in nadzoruje svoj pogon. V zadnji in največji kamrici je telo mehkužca.
PTICE
Nekatere ptice-posebno vodomec, legat in breguljka-kopljejo na pšeničnih brežinah tunele in valilne kamrice, ki jih uporabljajo same ali za druge, kar je odvisno od vrste. Večina ptic gradi gnezda, ki so precej zapletene tvorbe. Afriški tkalec spleta trakove iz rastlinskega materiala, da prekrije košato gnezdo. Da je gnezdo kot koš stabilno uporabijo celo slamice trav, ki jih prepletejo in celo zavozlajo. Utičarji so dobili ime po velikih šotoru podobnim listnatih tvorbah, ki jih zgradijo samci. Pred uto je narejeno neke vrste dvorišče, po kateri strese samec cvetje, jagode in druge predmete da privabi partnerko. Vrtni strnad gradi dve impozantni stebrasti tvorbi, ki sta lahko visoki nad tri metre sestavljeni iz na tisoče vej. Skoraj vse ptice dvignejo gnezdo s tal in ga skrijejo med veje in listje. Tako zavarujejo svoja jajca in pozneje izvaljene mladiče.
ŽUŽELKE
Tako kot polži gradijo tudi moljarice za zaščito svojega mehkega telesa trdo ohišje, vendar samo prehodno. Male ličinke moljaric, ki imajo trdo ohišje, lahko najdemo pod kamenjem v čistih potokih. Glede na vrsto so ohišja sestavljena iz peščenih zrnc, malih zrnc proda, vejic ali listja, ki jih drži skupaj lepljiva sekretna snov. Gradnje socialnih žuželk-mravelj, čebel, os in termitov- morajo nuditi bivanje številnim, tisočim živalim. Mravlje tkalke so naredijo šotore iz skupaj zašitih listov; najprej potegnejo čebele delavke skupaj robove listov, nato jih zašijejo. Kot »šivalno nit« uporabijo pajkovo nitko mravljih ličink, s katero producirajo ohišje pri zabubljanju ličinke. Ose gradijo svoja gnezda iz lesenih vlaken, ki jih najprej prežvečijo v neko vrsto papirnate mase. Nekatere ose pa naredijo majhna okrogla gnezda, druge spet obširne tvorbe. Gnezdo sršena ima lahko velikost nogometne žoge. Ose živijo same (solidarno), gradijo različna gnezda. Paleta se razteza od majhnih ilovnatih lončkov, od stekleničark pa do kaminastih oblik zidanih os. Satovje domačih čebel tvorijo odlično šesterokotno strukturo celic, ki potrebujejo zelo malo prostora. Celice naredijo čebele delavke iz voska in so odlične, ker iz njih ne izteče niti kapljica medu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar