KRANJ

Kranj je zgodovinsko mesto, obdaja ga obzidje. Obdajata ga kar 2 reki; Sava in Kokra. V predmestju Kranja leži veliko naselij, kot so :Huje, Klanec,Primskovo, Gorenje, Rupa, Struževo, Zlato polje, Kalvarija, Gorenja Sava, Stražišče, Šmarjetna Gora, Labore, Orehek, Drulovka in Čirče.

V Kranju pa smo lahko ponosni na:
PREŠERNOV GROB V PREŠERNOVEM GAJU













PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ










MESTNA HIŠA

V njej je bila arheološka razstava z imenom Železna nit. V tej razstavi so razstavljene arheološke najdbe iz Drulovke, Jelenovega klanca, okolice gradu Khislsteina, Bobovka, Lajhna, Bleda ter iz Bašlja.

Mesto Kranj

Prejšnji teden smo si morali ogledati mesto Kranj. V Kranju smo videli veliko znamenitosti, kot naprimer cerkec Sv. Kancijana, Šmarjetna gora, Kranjsko mestno obzidje, grad Khislstein.

KRANJSKO MESTNO OBZIDJE

CERKEV SV: KANCIJANA

GRAD KHISLSTEIN

Kranj ima tudi Prešernov gaj, kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko.

France Prešeren je bil naš največji slovenski pesnik. Napisal je besedilo državne himne Republike Slovenije, napisana leta 1844. Simon Jenko je bil slovenski pesnik in pisatelj. Zaposli se v Kranji v odvetniški pisarni, izda zbirko Pesmi z letnico 1865.

Imamo tudi Gorenjski muzej, ki je pokrajinski muzej, ki ima glavne raztavne prostore v Kranju.

V Gorenjskem muzeju najdemo: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine in sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustavrjalnosti Gorenjske.

Poleg Gorenjskega muzeja imamo tudi mestno hišo v Kranju. Je eden najpomembnejših spomenikov na Slovenskem. V mestni hiši je na voljo ogled Renesančne dvorane ter tri stlne razstave: dela akademskega slikarja Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava.

ZAKAJ PTICE POJEJO

Ptice pojejo, ker hočejo vzbuditi pozornost partnerja, pa tudi zato, da odstranijo druge ptice iz svoje teritorija in da si izmenjavajo pomembne informacije.

Ptičje petje se sestoji iz zvenečih zaporednih zvokov, ki jih ptice stalno ponavljajo. Ta zveneči vzorec ima v sebi neko sporočilo, vendar ne za človekovo uho. Prav zato človek ne more razvozlati vseh podrobnosti. Pesem kosa zveni muzikalno, doneči klic bobnarice pa zamolklo.

AKUSTIČEN STIK
Petje je med pticami pomembna komunikacija. V gozdovih, kjer se ptice ne vidijo, je taka komunikacija izredno pomembna. Ptica verjetno poje zato, da pove, kje se nahaja. Kaj si sporočajo, ne vemo čisto točno. Verjetno sprašujejo druga drugo za let in iskanje hrane.
Tudi sorodne vrste se lahko ločijo po načinu petja.
Dve vrsti pevcev v listnatem gozdu, to sta kovaček in vrbja listnica, sta si tako podobni in živita v istem življenjskem okolju, da ju ne moremo ločiti drugače kot po petju.
Kovaček poje z odsekanimi zvoki, vrbja listnica pa monotono in dvozložno. Različni pevski zvoki združijo ptice iste vrste in zagotovijo potomstvo.
Posebno pomembni so opozorilni klici, ki so pri različnih vrstah lahko identični, posebno v primeru istega sovražnika. Opozorilni klici za talnega sovražnika so drugačni od teh, ki opozarjajo na nevarnost iz zraka, kot je kragulj ali sokol.
Zanimivo je, da ptice med seboj zalo dobro ločijo ptičje tone in točno vedo, katera vrsta ptice poje.

LJUBEZENSKO PETJE
V času parjenja ptice neverjetno veliko in lepo pojejo. S petjem varujejo svoj revir in želijo privabiti partnerko. Večinoma je samec tisti, ki vabi s pesmijo in dvori samici. Samice pojejo le, da označijo svoje revirje.
Veliko vrst poje le pred začetkom parjenja. Druge vrste pojejo tudi pozneje, ker hočejo pregnati tekmece, ki se hočejo vriniti v njihov revir. Petje pa ne kaže le spola partnerja, ampak označi že opravljeno parjenje.
Samci pojejo velikokrat tudi zato, da odgovarjajo drugemu samcu, v bistvu se samca s petjem prepirata in v duetu izpovedujeta ljubezen samici. Razen tega pa tropske vrste ptic pojejo kitico za kitico in ne odnehajo, so izredno vztrajne.
Mogoče je petje bolj primerno za velike oddaljenosti, saj samci z njim vabijo samice k parjenju, ki se nahajajo daleč vstran in ne morejo videti njihovega plesa dvorjenja.
Včasih ptice združijo oboje, petje in ples, v neverjeten in občudovanja vreden poročni obred, kar je lep primer pri avstralskem lirorepcu.

SLIŠIMO, VENDAR NE VIDIMO
Veliko vrst ptic, kot so kos, drozg in rumeni strnad, ima svoje pevske prostore visoko v vrhovih dreves ali v izstopajočih vejah, od koder jih dobro slišimo, ko pojejo, in tudi vidimo. Tukaj pojejo v določenih razmikih, medtem ko poje poljski škrjanec v letu.
S tem ko poljski škrjanec leta po odrtih površinah pomeni da je ta njegov način dvorjenja precej nevaren, ker ga tako plenilci hitreje ulovijo.
Domnevajo, da najboljši pevci s pesmijo pošiljajo sporočilo pticam ujedam, da je pevec v zelo dobri kondiciji in da se ga ne splača loviti.
Druge ptice, kot je mali slavec, se skrivajo se skrivajo v gostem listju, nekateri pojejo ponoči, zato je njihovo petje bolj odmevajoče, ker se ponoči širi zvok dalje kot čez dan, saj je zrak veliko bolj čist in šumi so manjši.

RAZNOLIKOST PTIČJEGA PETJA
Ptice in ljudje zaznajo tone na podobni frekvenci. Ptice imajo to sposobnost, da lahko ločijo tone, ko so časovno bolj skupaj. Če slišimo ptico peti, je to, kar mi slišimo, le en sam zvok, v resnici pa je ta zvok sestavljen iz številnih, tudi desetih različnih tonov. Ptice te tone dobro razlikujejo in tudi slišijo. Verjetno posreduje ptičje petje več informacij, kot jih lahko zazna človeško uho. Prav zato radi prisluhnemo ptičjemu petju in različnosti tonov. Vsi ljudje nimajo sposobnosti za petje, zato toliko raje poslušajo ptičje.

ŽIVLJENJSKI PROSTORI NA ZEMLJI

Preden se je pred sto milijoni let začelo življenje na Zemlji, je bilo celotno kopno ena sama velika , skupaj držeča se gmota. Skozi stoletja so napetosti v tekočem jedru Zemlje povzročala razpoke in premikanje na trdi zunanji plasti (skorji). Na mestu teh pojavov se je začela tresti zemlja nastale so gore in izbruhnili vulkani. Tako so pred približno 40 milijoni let, dolgo po tem, ko se je začelo življenje na Zemlji nastali kontinenti, kot jih poznamo danes. S spremembo in z razdelitijo kopnega in geoloških razmer ter skupaj s podnebnimi spremembami so nastali med seboj popolnoma različni življenjski pogoji ali prostori. V nekaterih področjih je ugodno razmerje med dolžino sončne svetlobe in dežjem, skupaj z zmerno temperaturo skozi vse leto, poskrbelo za idealne pogoje rasti. Na drugih mestih pa je zelo hladno, tako da je skozi vse leto zemlja pokrita s snegom in ledom. Nekje je spet neznansko vroče, tam sveti skoraj ves čas sonce, ob tem pa redko dežuje. Nekateri kraji ležijo visoko nad morjem, drugi se spet raztezajo preko ogromnih površin, ki pa ležijo samo malenkost nad morsko gladino. V vseh teh krajih, ki vključuje seveda tudi morje, so se razvile tipične rastline in živali. Dandanes je zmeraj bolj jasno, da je raziskovanje in razumevanje življenjskih prostorov, kot so polarno področje, puščave, gore, velika jezera in reke, različni tipi gozdov in morij, odločujoče za življenje, ki tam poteka.

VELIKI PREGRADNI KORALNI GREBEN IN NJEGOV ŽIVALSKI SVET
Drobne morske živalice so zgradile Veliki pregradni koralni greben ta je tako ogromen, da se ga lahko razpozna celo z meseca. Nudi zavetje množici življenjskih oblik, tako pisanih in raznovrstnih kot v tropskem pragozdu. Na grebenu živi neverjetna množica živali, od majcenih lebdečih meduz do ogromnih morskih psov. Morske želve žive tukaj v tako velikem številu, kot nikjer drugod po svetu. Morska krava , morska sorodnica slona, plavajo lenobno skozi morsko travo, ptiči kot naprimer koralna čaplja, lovijo ribe v plitvi vodi. Poleg 400 vrst koral živi na grebenu še 200 vrst Kauri - školjk - porcelank ter verjetno preko 2000 rib. Cela armada živali se zagrebe ter zavrta v koralni greben med njimi spužva vrtalka, črvi, školjke, morski jezik ter morski polži, ki jedo korale.

ŽIVALSTVO V LUISIANSKEM MOČVIRJU
Na področju, po katerem teče reka Misissipi iz Mehike skozi Louisiane do zaliva, se razteza veliko močvirsko področje. Bujno močvirsko področje nudi zavetje in dom številnim rastlinam, pticam in sesalcem. Od sesalcev : rakun je zver, ki spretno lovi ribe, rečne rakce, žabe in močerade; mink lovi podoben plen, vendar se hrani še s ptičmi in mišmi; rdečerjavi risi, pume, pižmovka, ki je glodalec, bober, virginski jelen, ameriški oposum. Od plazilcev: aligator, ki leže jajca v gnezdo iz blata in trave, pri izvalitvi mora mati pomagati mladičem pri prihodu iz gnezda; strupene kače, kot je troglavi gad, vodne kače, želva hlastavka in kartografska želva, dvoživke. Od ptičev: snežne gosi, kanadska gos, mlakarica, okrasne čaplje, mangrove, pisane čaplje, beli ibis, indijanski domel in ptiči kačjevratniki, male vrste kot so kolibriji in gozdni pevci preživijo poletje v gozdu, k ptičem, ki živijo ob vodi močvirij spadajo še sivi pelikan in redki beloglavi jezerski orel ter veliki galeb in čigra.

RAZUMNOST PSA

Pes je že dolga tisočletja domača žival in v tem času se je človek navadil vživljati v njegova čustva, pes pa v čustva človeka. S selektivno vzrejo se je divja žival iz tropa v veliki meri spremenila v žival, ki je očitno zadovoljna v tropu dvonogih živali - človek ji daje hrano in vodo ter odloča, koliko sme v zunanji svet. Včasih je kak pes bolj podoben svojim divjim, volku podobnim prednikom - išče družbo psov in se upira človekovi avtoriteti. Na splošno pa gleda pes svojega gospodarja v prijazni luči, ker temelji njun odnos na globokem medsebojnem zaupanju.

Lastnik psa, ki se zaveda svoje odgovornosti, mora biti sposoben razbrati znamenja, ki mu jih daje njegov ali kak drug pes, in mora temu primerno ravnati. Bistveno je, da razumemo, kaj nam hoče pes z držo ali vedenjem povedati. Mnogi rahločutni ljudje imajo pravi dar za intuitivno razumevanje svoje živali. Žal nekateri pretiravajo in pripisujejo psom zapleteno človeško vedenje in čustva. Večino tega si seveda zgolj domišljajo. Psa spudbodimo mnogo preprosteje in zadovoljimo mnogo laže, kot si mislijo mnogi ljudje.

ALI PSI RAZUMEJO LJUDI

Psi zelo dobro zaznajo komaj opazna znamenja, najsi so to podzavestni izrazi veselja, žalosti, jeze ali le nakazovanje kakšne namere. Končno tudi posamezniki v tropu divjih psov kažejo drug drugemu svoje namene tako, da z govorico telesa in z glasom izražajo svoja čustva. Pes ne razume naše govorice - več mu povesta oblika in ton izrečenega povelja. Znaki s piščalko mu povedo prav toliko, če je sevada naučen nanjo in če ve, kaj mora na določen znak narediti, kot ovčarski psi.

Trenerji, ki pripravljajo zapletene nastope psov v filmih, na televiziji in v cirkusih, izrabljajo zmožnost psov, da se naučijo odzivati na vidna in slušna znamenja. Pes se ne uči iz strahu, ampak iz želje, da bi ugajal. To ga motivira, da se nauči zapletenih manevrov na znamenja človeka, ki je daleč stran.

KAKO BISTER JE PES

Težko si je predstavljati razumnost psa; znanstveniki se še vedno ne strinjajo o tem, kako obsežna je. Dovolj težko je že primerjati ljudi, ki so zrasli v različnih kulturah. Pri psih je to še teže - različnim pasmam so se razvile različne telesne sposobnosti in različni naravni nagoni. Samo pomislite na velike razlike med psi pritlikavih in orjaških pasem, med čuvaji in psi, ki lovijo z očmi, med borbenimi in črednimi psi.

Pasji možgani so mnogo manjši od človekovih. Saj lahko tudi pes misli, a mnogo manj, čeprav imamo pri psih včasih res občutek, da vse premislijo in se vedejo presenetljivo "po človeško". Najslavnejši primer je "frančiškanov Bobby", skyjski terier, ki je po gospodarjevi smrti šel za krsto na pokopališče za cerkvijo in se ni dal več spoditi od tam. Pes je naslednjih 14 let do svoje smrti preživel na pokopališču,kot bi žaloval za svojim umrlim prijateljem in gospodarjem.

Izkušeni trenerji psov merijo njihovo razumnost po hitrosti, s katero se pes nauči nove naloge¸. Lastniki psov pa pogosto merijo razum psa po tem, koliko je pes občutljiv, kako hitro ugane lastnikovo razpoloženje in želje.

Vprašanje je, ali gre pri tem za isto vrsto razumnosti kot jo ima človek. Psi se vsekakor hitro naučijo, razumejo znamenja in znamenja povežejo z doloženim gibom ali nalogo. Vendar ne ubogajo slepo in sposobni so skleniti, da česa nočejo narediti. Imajo visiko stopnjo "živalske razumnosti", vendar kaže da jim manjka sposobnost, ki jo ima človek, da bi preudarjali in povezovali zapletene abstraktne ideje.

SPOSOBNOST POVEZAVE

Psi lahko s pametjo povežejo dve dejanji (slaven je Pavlov primer asociacije hranjenja ob zvonenju). Vendar psi ne povezujejo časovno ločenih dogotkov. Če vam naprimer pes na sprehodu pobegne in ga kaznujete, ko se čez dve uri končno vrne, kazen ne bo imela zaželenega učinka. Pes poveže kazen z vrnitvijo; ne razume da je bil kaznovan zato, ker se pred dvema urama ni vrnil k vam. Vsa skrivnost je v tem: ravnajte tako, da se bo pes želel vrniti, ker bi vam rad ugajal. Če doživi kaj prijetnega, ko se vrne k vam, če ga sprejmete z prijaznimi besedami, če mu daste kak posladek, potem se bo pes vrnil k vam, ker ve, da vi to želite.