IZUMRLE ŽIVALI

Ta skupina obsega živali, ki so izumrle šele v novejšem času, kot tudi živali, ki jih opisujemo kot prazgodovinske. Prazgodovinske pomenijo tiste, ki so živele v času, katerega zgodovinopisje ni zajelo, to pomeni, da so naseljevali zemljo vsaj pred 2500 leti. Večina teh prazgodovinskih živali pa je živelo še precej pred tem časom, prej pred milijoni kot pred tisoči let.
Življenje na Zemlji se je verjetno začelo v morju pred 4500 milijoni let, nakar je trajalo vsaj še nekaj milijonov let, da je prva žival iz morja prilezla na kopno. Šlo je za enostavnega nevretenčarja. Prvi vretenčarji so se razvili pred 500 milijoni let. Najbolj poznane prazgodovinske živali so nedvomno dinozavri in njihovi sorodniki, veliki in mali plazilci, ki so v tem času vladali v zraku, na kopnem in v vodi. Ne smemo pri tem pozabiti, da ne glede na to, da so že dolgo izumrli, so vladali na Zemlji več kot 100 milijonov let. Ljudje obstajamo šele en delček tega časa. Pred približno 65 milijoni let so dinozavri naekrat izginili iz vsega sveta, verjetno kot posledica geoloških in podnebnih sprememb, ki se jim niso mogli prilagoditi.
V nasprotju z prazgodovinskimi živalmi so izumrle živali, živele v času človeka. Za njihovo izgonotje je v dobršni meri odgovoren prav človek. Mednje spadajo dobro poznane vrste živali kot sta tasmanski vrag in orjaška njorka. Ti vrsti sta izumrli, ker jih je človek lovil do iztrebljenja ali pa ker jim je uničil edini življenjski prostor, v katerem sta lahko preživeli. Če bomo ljudje tako nadaljevali, se bodo tem pridružile še druge živali.

STEGOZAVER
Stegozaver ali dinozaver s hrbtnimi ploščami, je spadal v družino dinozavrov, ki so imeli močne okle in so živeli pred 170 milijoni leti na Zemlji.


ORJAŠKI LENIVEC
Orjaški lenivci so nekoč živeli v predelih sveta, ki danes ustreza področju Južne Amerike. Bili so večji kot današnji sloni in so dokončno izumrli pred točno 8 tisoč leti.


MAVRICIJSKI DODO
Dodo je tisoč let živel na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. Po prihodu človeka na ta otok pa je bil dodo v manj kot dvesto letih popolnoma iztrebljen.






Archaeopteryx - PRAPTIČ
Leta 1861 so odkrili prve fosilne ostanke ptiča Archaeopteryxa - praptiča, kar je znanstvenike zelo pretreslo. Prvič so našli povezovalni člem med plazilci in predniki ptičev..


VOLK VREČAR
Beli človek je videl volka vrečarja prvič leta 1805. Že 150 let pozneje bi ga skoraj iztrebil, če ga ne bi zaščitili. Ta čudovita žival je tudi žrtev človeške ekspanzije.









CERATOZAVER
Ceratozaver je bil največji mesojedi dinozaver vseh časov. Živel je pred 150 milijoni let v obdobju jure, v nekaterih regijah Severne Amerike.





PRAKONJ
Hyracotheium ali Eohippus je vrsta prakonja iz roda konjev, kamor so uvrstili različne vrste, ki so živele pred 55 milijoni let v Evropi in Severni Ameriki.









PLEZIOZAVER
Pleziozavri so živeli pred več kot 200 milijoni let v oceanih in so leteli pod vodo z okončinami, podobnimi krilom. Imel je ostre zobe, ki so bili smrtna past za male vodne živali.

EVOLUCIJA IN OBNAŠANJE ŽIVALI

Po danes znanih dokazih naj bi živali nastale iz bičkastih evkariontov, podobnih današnjih bičkarjem ovratničarjem, ki so najbližji še živeči sorodniki živali.

Najstarejši fosili, ki verjetno pripadajo živalim so stari 610 milijonov let, obstajajo pa tudi fosilne sledi živali domnevno tako kompleksnih kot današnji deževniki stare milijardo.

Videz predstavljajo dolgo navdihovane hipoteze o možnih genetskih ali okolijskih katalizatorjih zgodnjega razvoja živali. Šele pred kratkim pa so se podatki začeli pojavljati, da je lahko rešitev zaporedje genskega morfološkega in novosti, okoljski dogodki in okoljskih interakcij, ki so skupaj oblikovale razvoj.

Za mnoge ljudi so živali najbolj poznane in najbolj zanimive, žive stvari. To se lahko zgodi, ker smo sami živali. Kot taki imamo številne značilnosti v skupni vse organizme dajo v živalsko kraljestvo, in te skupne značilnosti kažejo, da smo skupna evolucijska zgodovina.

V zgodovini so imele živali pomembno vlogo v človekovem življenju, čeprav jih je človek večinoma obravnaval kot hrano, oblačila in transport ter občasno kot središče božanstvenega čaščenja. Zelo se je povečalo število živali, ki jih ima človek v lasti zgolj zaradi družbe in užitka.

OBNAŠANJE ŽIVALI
Ali se lahko živali med seboj pogovarjajo? Zakaj se podajajo ptice in druge živali, ki izgledajo popolnoma nemočne? Zakaj kragulj dosti bolje vidi in netopir dosti bolje sliši kot človek? V čem je razlika med maskirno in svarilno barvo? Ti vidiki obnašanja in fiziologija živali nas vedno osupnejo. Nekatere od teh skrivnosti smo odkrili šele v novejšem času, veliko pa jih je ostalo še nerešenih. Proučevanje obnašanja živali, ki se imenuje tudi etologija, se ukvarja z vprašanji, kot na primer: Kako dolgo in kako spijo živali? Kako zgleda ritual dvorjenja in parjenja? Kako si naredijo svoja domovanja in kako se sporazumevajo med seboj? Kako se prehranjujejo in kako se prilagodijo na ekstremne pogoje bivanja?. Raziskovalci se ukvarjajo z vprašanji zakaj nekatere živali takoj po rojstvu prepustijo mladiče same sebi, druge pa jih do konca branijo, zakaj nekatere zimo prespijo, druge pa mrzle dni preživijo tako, da otrpnejo. Živali se premikajo na različne: od tega da hodijo, tečejo, plazijo, skačejo ali poskakujejo, pa vse do plavanja in letenja. S tem, da človek razume, zakaj in kako to počnejo, ter raziskuje, kako živali dihajo, vidijo, slišijo, vohajo, se orientirajo, prehranjujejo in nato prebavljajo, ima možnost, da z novimi spoznanji ugotovi, kako so se živali razvijale in kako so se prilagodile pogojem bivanja v nekem območju.

SELITEV PTIC
Zakaj se ptice selijo?
Prehrambene možnosti, ki so odvisne od letnega časa, iskanje primernega gnezdišča, beg pred naravnimi sovražniki ter preštevilčnost so glavni vzroki za selitev ptic. Nekateri ptiči se dnevno selijo, pri čemer preživijo zimske noči v mestnih središčih, ker je tam topleje kot v predmestjih. Drugi, ki gnezdijo poleti na severu severne zemeljske poloble, opazijo, da se jeseni, ko postanejo dnevi krajši in hladnejši, upočasni tuSEdi rast rastlin ter s tem zmanjša možnost prehranjevanja. Zato letijo v smeri juga.

ZAKAJ ŽIVALI SPIJO?
Med spancem postane telo negibno. Žival je ob tem lahko vznemirjena, se morda premetava sem in tja, toda načeloma ostaja na enem mestu. Speča žival je več ali manj ravnodušna do pobud iz okolja. Na primer, spečo ribo lahko potegnemo iz vode, ne da bi se pri tem branila. Za spanec pri sesalcih in pticah je značilna skoraj redna menjava dveh faz. V času prve faze je delovanje možganov živali izrazito zmanjšano, kar spominja na globoki spanec, V zvezi z delovanjem možganov je druga faza bolj podobna stanju bedenja.

ALI ZNAJO ŽIVALI GOVORITI?

Živali uporabljajo celo paleto različnih zvokov; od petja ptic, srhljivega zavijanja volka, tleskanje in žvižganje delfina, do zadovoljenega predenja mačke. Vsi ti zvoki nas zavajajo in nam vsiljujejo predstavo, da je to neka vrsta jezika, ki služi izključno za sporazumevanje med pripradniki iste vrste. V resnici je dešifriranje živalske govorice zelo zapleteno početje, že vnaprej obsojeno na neuspeh. Prevajanje posameznih zvokov se je izkazalo za izrdeno zapleteno, a njihovo oblikovanje v sistem, ki bi ga lahko poimenovali kot jezik, za nemogoče.

TERITORIALNO OBNAŠANJE V OCEANIH
Plitve obalne vode nudijo največji življenski prostor za raznolikost živali in rastlin, kajti v tem področju je izmenjava vode, temperatura in slanost vode največje. Na številnih mestih omogočajo plimovanje dvakrat dnevno proste prostore. V zgornje plasti odprtega morja se prodre v vodo veliko svetlobe, zato lahko tukaj uspevajo vodne rastline. Prav rast in razmnoževanje malih siljenih rastlin je možen le s pomočjo sončne svetlobe. Te požre živalski plankton, ki je hrana za ribe in kite. Ker pa prodre svetloba le 200 metrov v globino, je v večji globini le malo življenja. Tam so tudi temperature nižje, pritisk visok in vlada stalna tema.

NASPLOŠNO

Živali so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Imajo možnost hitrega premikanja. V biološkem smislu sodi med živali tudi človek. Živali so evkarioniti (osnovna enota je celica, evkarionska celica je zelo bolj velika in veliko bol kompleksa od prokariontske celice, evkarionska bitja so večcelična). Živalsko telo je zgrajeno iz tkiva.
Razmnožujejo se večinoma spolno, odrasle živali so diploidne ali polipolidne. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi nespolno (je način razmnoževanja pri enoceličnih organizmih).

Živali lahko določimo po 7 stvareh: kraljestvo, deblo (strunarji, členonožci, iglokožci...), razred, red (pravi mrežekrilci, velekrilci, kamelovratnice...), družina, rod in vrsta (sesalci, plazilci, ribe...).

Poznamo udomačene živali in divje živali. Med udomačene živali štejemo tiste, ki smo jih ljudje naučili na prilagojeno življenje z nami. Divje živali pa so tiste, ki živijo v naravi in niso odvisne od človeka.


UDOMAČENE ŽIVALI:
Beseda udomačitev pomeni navajanje živali na človeško oskrbo, ter da žival brez človeške oskrbe ne more živeti. Človek žival udomači iz različnih vzrokov: največkrat za zabavo, včasih pa so jih udomačili tudi za opravljanje težkih fizičnih del ter za varovanje.

* pes, mačka, hrček, konj, koza, krava...





DIVJE ŽIVALI:
Po večini so divje živali dokaj nevarne. Samo si morajo iskati hrano, zato napadejo vsakega, ki jih želi to preprečiti. Imajo možnost preživetja v skupinah, kar jim nudi večjo varnost.

* tiger, žirafa, slon, kača, kamela, jelen, lisica, netopir...





TIGER:

Je največji predstavnik mačk. Tiger spada v skupino samotarjev (samo v času parjenja se druži s samicami). Za razliko od večine mačk, tigri obožujejo vodo. Zelo radi pijejo vodo, ter se hladijo v njej. Najbolj ogrožena vrsta tigra je beli tiger.

LISICA:

Je zelo prilagodljiva žival, saj lahko živi v različnih krajih. V večino primerih živi v gozdnem območju, le redko v gorskem. Lovi ponoči in je zelo hitra ter spretna. Tudi lisica spada pod samotarje. Parjenje poteka dvakrat na leto.

NETOPIR:

So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča, da lahko letijo. Netopirji so nočne ptice in so vsejedi.

ŽIRAFA:

Spada v skupino največjih kopenskih živalih. Samci so višji kot samice. Živijo v Afriki povod, razen v puščavi ter v pragozdovih. So rastlinojede živali.

KAČA:

Spadajo v skupino plazilcev. V Sloveniji živi 11 vrst kač, toda so samo 3 strupene (modras, laški gad, navadni gad). Nestrupene kače pa so: progasti gož, navadni gož, kobranka, smokulja, belouška, črnica in belica.

SLON:

Spada v rod trobčarjev. Spada v skupino sesalcev. So rastlinojede živali. Grozi jim izumrtje. Dolg rilec jim pomaga, da se s pomočjo rilca hranijo - z rilcem odtrgajo hrano ter jo nesejo v gobec. Sloni so zelo čustvena bitja, saj "pokopajo" poginulega sorodnika. Sloni ne gredo nikoli daleč od vode, saj jo enostavno obožujejo; ne da jo samo pijejo, tudi shladijo se radi v njej. Slone uporabljajo tudi v cirkusih.


KAMELA:

Spadajo v deblo strunarjev ter v razred sesalcev.

JELEN:

Spada med sesalce. Jelen lahko zraste do 130 cm in je težak 300 kg. Samci in samice se ločijo po rogovju. Podnevi počiva, ponoči je bolj aktiven. Bivalni prostor je gozd, živi pa povprečno 5 do 6 let.

PES:

Pes spada v skupino sesalcev. Pes je bil prva udomačena žival. Pse delimo v 12 večjih skupin: krvosledci, prinašalci, terierji, jazbečarji, ptičarji, vodni psi, polarni psi, šnavcerji, hrti, čuvaji, mastifi in družni psi.

MAČKA:

Spada v družino zveri. Je mesojeda žival. Mačke srečamo skoraj povsod po svetu. Najbolje razvite imajo čutila in kremplje. Redke vrste mačk tudi plavajo, toda večina mačk se boji vode. Vidijo tudi ponoči.

HRČEK:

Spadajo med sesalce - glodalci. Podnevi spi, ponoči pa ne more biti na miru, zato je lahko zelo moteč posebej če je v vaši spalnici.

KONJ:

Je največja žival izmed skupine kopitarjev. Konje uporabljamo predvsem za naš šport - jahanje. Včasih pa so jih uporabljali tudi za težka fizična dela kot so oranje zemlje in podobno.