ZAKLJUČEK

Na začetku leta smo pri urah učnega podjetja ustvarili UP Čarobni dotik d.o.o.. Vsak je dobil svojo "službo", jaz sem bila v skupini prodajalnih posrednikov. Naša naloga je bila, da določamo cene tattojev in piercingov sestavljanje katalogov. Počasi se je bližal sejem učnih podjetij na naši šoli, kjer smo imeli svojo stojnico, ki smo jo okrasili z raznimi plakati, na mizah pa so bili katalogi da so si gostje lahko ogledali našo ponudbo. Med tem smo bili tudi na sejmu v Celju, kjer smo lahko videli kako druga podjetja poslujejo. Med urami učnega podjetja smo tudi hodili po raznih trgovskih centrih, kot so npr. ONC, Supernova, Qulandija... Za vsako trgovino smo morali napisati poročilo, kakšna je bila naša naloga. Potem pa smo dobili nalogo, da izdelamo svojo spletno stran. Ko je bila naša stran izdelana, pa smo začeli pisati bloge. S sošolko sva si izbrali naslov Svet živali. Vsak teden smo morali napisati nov blog, ki je moral vsebovati 600 besed. V blog pa smo morali dodati tudi kratek opis Kranja, ker smo se nekega dne sprehodili po mestu Kranju in si ogledali njegove znamenitosti. Sedaj mora blog od vsakega vsebovati 6 blogov + zaključek.

ŽIVALI KOT GRADITELJI

Človek je vtisnil planetu z arhitektonsko mojstrovino svoj pečat, vendar lahko povsod občudujemo tudi živalsko kraljestvo s celotnimi in učinkovitimi mojstrovinami živali.
Veliko živali si naredi gnezda ali bivalne brloge vsakršne oblike, večkrat pa te niso posebej opazne gradnje, če jih primerjamo z gradnjami »velikih mojstrov«. Med pajki, žuželkami, pticami in sesalci je veliko odličnih arhitektov, katerih zgradbe so neverjetno dobro premišljene in zgrajene.
SESALCI
Mala pritlikava miš so gradi gnezdo v visoki travnati coni, tudi v žitu, ki ga večkrat zamenja s ptičjim gnezdom. Gnezdo si naredi v obliki okrogle tvorbe iz scefranih travnih listov in stebelc, v njem vzredi svoje mladiče. Veliko sesalcev koplje brloge, ki so narejeni iz enostavnih tunelov in kamric. Krt si gradi že bolj zapleten prehodni sistem z gnezdom in kamricami za zalogo hrane. Črnorepi prerijski kužek »zrači« svoj bivalni prostor tako, da zgradi dolg brlog, ki ima vhode enega nad drugim v kupu zemlje, skrbijo ga zračenje brloga. Bober je najbolj znan gradbeni mojster. S svojimi dolgimi ostrimi sekalci podira drevesa in si zgradi pregrade čez reko. Svoj bivalni prostor si uredi sredi zajezitvenega jezera. V brlog vodijo povodni vhodi, ki mu omogočajo varen dostop.
MEHKUŽCI
Nevretenčarji pa nam pokažejo občudovanja vredne primere gradbene umetnosti pri izgradnji gnezda v živalskem svetu. Veliko polžev in vseh školjkarjev se zavarujejo s trdimi oklepi-lupinami, saj bi sicer njihovo mehko telo bilo preveč izpostavljeno; te nastanejo z izločanjem iz posebnih žlez. Številne vrste proizvajajo raznolike kompleksne in lepe tvorbe. Eno najlepših lupin ima brez dvoma brodnik, ki živi v globini jezera tako kot sipa. Najpopolnejša oblikovana vijuga njegove lupine je vsekakor vrsta vedno večjih kamric. V teh se nahaja plin, tako da se lahko žival v vodi vedno premika in plava in nadzoruje svoj pogon. V zadnji in največji kamrici je telo mehkužca.
PTICE
Nekatere ptice-posebno vodomec, legat in breguljka-kopljejo na pšeničnih brežinah tunele in valilne kamrice, ki jih uporabljajo same ali za druge, kar je odvisno od vrste. Večina ptic gradi gnezda, ki so precej zapletene tvorbe. Afriški tkalec spleta trakove iz rastlinskega materiala, da prekrije košato gnezdo. Da je gnezdo kot koš stabilno uporabijo celo slamice trav, ki jih prepletejo in celo zavozlajo. Utičarji so dobili ime po velikih šotoru podobnim listnatih tvorbah, ki jih zgradijo samci. Pred uto je narejeno neke vrste dvorišče, po kateri strese samec cvetje, jagode in druge predmete da privabi partnerko. Vrtni strnad gradi dve impozantni stebrasti tvorbi, ki sta lahko visoki nad tri metre sestavljeni iz na tisoče vej. Skoraj vse ptice dvignejo gnezdo s tal in ga skrijejo med veje in listje. Tako zavarujejo svoja jajca in pozneje izvaljene mladiče.
ŽUŽELKE
Tako kot polži gradijo tudi moljarice za zaščito svojega mehkega telesa trdo ohišje, vendar samo prehodno. Male ličinke moljaric, ki imajo trdo ohišje, lahko najdemo pod kamenjem v čistih potokih. Glede na vrsto so ohišja sestavljena iz peščenih zrnc, malih zrnc proda, vejic ali listja, ki jih drži skupaj lepljiva sekretna snov. Gradnje socialnih žuželk-mravelj, čebel, os in termitov- morajo nuditi bivanje številnim, tisočim živalim. Mravlje tkalke so naredijo šotore iz skupaj zašitih listov; najprej potegnejo čebele delavke skupaj robove listov, nato jih zašijejo. Kot »šivalno nit« uporabijo pajkovo nitko mravljih ličink, s katero producirajo ohišje pri zabubljanju ličinke. Ose gradijo svoja gnezda iz lesenih vlaken, ki jih najprej prežvečijo v neko vrsto papirnate mase. Nekatere ose pa naredijo majhna okrogla gnezda, druge spet obširne tvorbe. Gnezdo sršena ima lahko velikost nogometne žoge. Ose živijo same (solidarno), gradijo različna gnezda. Paleta se razteza od majhnih ilovnatih lončkov, od stekleničark pa do kaminastih oblik zidanih os. Satovje domačih čebel tvorijo odlično šesterokotno strukturo celic, ki potrebujejo zelo malo prostora. Celice naredijo čebele delavke iz voska in so odlične, ker iz njih ne izteče niti kapljica medu.

PARITVENO VEDENJE PRI SESALCIH

Zakaj imajo nekatere opice tako pisane obraze? Kaj spodbudi rjave jelene, da se srdito bojujejo? Sesalci so v svojih paritvenih vedenjih neverjetno različni.
Vsako živo bitje se mora razmnoževati, da se ohrani vrsta. Pri večini sesalcev je predigra kratka in enostavna, pri nekaterih pa je občasno ta obred in napor bistveno bolj zapletena.
KAJ POMENI PRIDOBIVANJE PARTNERJA?
Vsaka vrsta živali ima svojo metodo razmnoževanja. Pri nekaterih vrstah so točna paritvena obdobja, pri nekaterih pa poteka parjenje vse leto. Veliko živali si tudi vsako leto poišče novega partnerja. Cilj pridobivanja je, da samec osemeni jajčeca samice. Veliko divje živečih sesalcev ima zapleteno obnašanje, da privabijo partnerko.

OPTIČNI ZNAKI
Med sesalci so primati razvili odlično metodo za privabljanje partnerja. Veliko opičjih vrst ima svetleče obarvan golo kožo, predvsem na spolnih organih, na zadnjiku in na obrazu. Barva izrazitost teh predelov se še navadno poveča, ko je žival spolno vzburjena. Takrat lahko vidimo barvno paleto, od kobaltno modre pa vse do močne škrlatno rdeče, vijoličaste in zelene barve. Po teh barvnih odtenkih se da določiti stanje vzburjene živali.
OBREDI DOTIKANJA
Tudi dotik igre pri novačenju pomembno vlogo. Tako plavajo pari kitov tesno drug ob drugem in se dotikajo s plavutmi. Medvedi se postavijo na zadnje tace in se ljubkujejo s sprednjimi tacami. Ko si je samec velike pliskavke izbral svojo partnerko, plava par pogosto po vodi tako, da se lahko dotika z glavo ali plavutmi. Včasih se drgneta s celimi telesi ali pa se en partner dotika drugega z zaprtim gobcem. Obred gonjenja indijskega slona traja več tednov. Samec in samica si stojita nasproti in se dotikata drug drugega z občutljivim rilcem. Včasih se rilca zapleteta v neki obliki »ljubezenskega vozla«. Jeleni privabijo samico z glasnim rukanjem, vsaka vrsta živali ima svoj način pridobivanja partnerja.
ODLOČILNI SIGNALI
Pri predigri uporabi človek vse svoje čutnice, kjer so najvažnejše oči. Večina sesalcev pa ima slab vid ali vidijo črno-belo, zato morajo v večini primerih uporabiti svoj vonj in sluh, da pripravijo partnerja do parjenja. Zadošča, da si ogledamo krdelo psov, ki se podi za gonečo psico, da bi dojeli pomen vonja pri sesalcih. Samica oddaja vonjave, ki jih pušča na tleh pri hoji, saj se izloča tekočina na šapah. Vsaka živalska vrsta ima svoje opozorilne znake v času parjenja, ki so redko nasilni.
AGRESIJA
Pri sesalcih prirejajo samci-tekmeci boje za naklonjenost samice, ki se lahko končajo s smrtjo tekmeca. Občasno poskušajo samici še dodatno privabiti samice z nenavadnim vedenjem-razkazovanjem. Samci gazel nabodejo občasno svoje nasprotnike z rogovjem. Levi in tigri tudi ne obravnavajo svojih nasprotnikov na nežen način. Krave morskih slonov pridobivajo samci na zelo grob način. Če samica pobegne v teritorij drugega samca, jo oba grobo napadeta. Včasih lahko tako ravsanje povzroči smrt samice, ki pri samem procesu razmnoževanja sledi le v nagonu.
VZNEMIRLJIV LOV
Ko je čas parjenja, se veliko samic plaho skrije, zato jih morajo samci najprej še uloviti. Samec divjega kunca lovi svojo bodočo paritveno partnerko po širokih poljih tako, da se zadržuje vedno v razdalji enega metra. Ta obred vzburi paritveni nagon in včasih se par celo ustavi, da se spotoma nažre in nato nadaljuje dvorjenje. Po zasledovalnem lovu se postavi samec na zadnje tace, položi rep na hrbet, da pokaže samici svoj mehki trebuh. Celoten obred se odvija pred mrakom in pred trdo nočjo. Če mu ne uspe samice privabiti potem razkazovanju, se postopek vztrajnega zasledovanja ponovi, dokler končno samica ne privoli v parjenje.

ZAKLJUČEK IN OBNOVA BLOGOV

Na začetku šolskega leta smo pri pouku učnega podjetja vodili naše podjetje, ki se je imenovalo UP Čarobni dotik d.o.o. . Med seboj smo si razdelili vloge kdo bo kaj delal in vodil. Jaz sem bila prodajalni posrednik, kjer sem morala pisati cene tatujev in pa slikce, delati iz tega kataloge. Bližal se je sejem učnih podjetij, še pred tem pa smo bili v Celju na ogledu teh podjetij, kako opravljajo to delo. Na našem sejmu v Kranju smo doili svojo stojnico, katero smo morali polepiti s plakati, raznimi baloni itd.
UP katero se je uvrstilo na sejem učnih podjetij na Celje








Nato smo v šoli zadnje pol leta morali pisati blog, katere smo si lahko sami izbrali naslove. Jaz sem si s sošolko izbrala blog o Svet živali. Vsaka je morala napisati po tri bloge po 600 besed. Čeprav sem se zabavala pri tem je bilo kar zahtevno, saj nisi smel kopirati iz intrneta ampak si moral pisati po svojih besedah. Ko smo to naredili smo si s profesorjem šli pogledati mesto Kranj in njegove znamenitosti. Ta izlet smo morali takoj naslednič napisati na blog. Med seboj smo si tudi komentirali. Med tem časom smo tudi hodili po trgovinah po Mercatorju, po Qulandiji, po Tušu, po Supernovi... Vse te dogodke smo si morali zapisovati in oddajati poročila.

KRANJ

Kranj je zgodovinsko mesto, obdaja ga obzidje. Obdajata ga kar 2 reki; Sava in Kokra. V predmestju Kranja leži veliko naselij, kot so :Huje, Klanec,Primskovo, Gorenje, Rupa, Struževo, Zlato polje, Kalvarija, Gorenja Sava, Stražišče, Šmarjetna Gora, Labore, Orehek, Drulovka in Čirče.

V Kranju pa smo lahko ponosni na:
PREŠERNOV GROB V PREŠERNOVEM GAJU













PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ










MESTNA HIŠA

V njej je bila arheološka razstava z imenom Železna nit. V tej razstavi so razstavljene arheološke najdbe iz Drulovke, Jelenovega klanca, okolice gradu Khislsteina, Bobovka, Lajhna, Bleda ter iz Bašlja.

Mesto Kranj

Prejšnji teden smo si morali ogledati mesto Kranj. V Kranju smo videli veliko znamenitosti, kot naprimer cerkec Sv. Kancijana, Šmarjetna gora, Kranjsko mestno obzidje, grad Khislstein.

KRANJSKO MESTNO OBZIDJE

CERKEV SV: KANCIJANA

GRAD KHISLSTEIN

Kranj ima tudi Prešernov gaj, kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko.

France Prešeren je bil naš največji slovenski pesnik. Napisal je besedilo državne himne Republike Slovenije, napisana leta 1844. Simon Jenko je bil slovenski pesnik in pisatelj. Zaposli se v Kranji v odvetniški pisarni, izda zbirko Pesmi z letnico 1865.

Imamo tudi Gorenjski muzej, ki je pokrajinski muzej, ki ima glavne raztavne prostore v Kranju.

V Gorenjskem muzeju najdemo: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine in sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustavrjalnosti Gorenjske.

Poleg Gorenjskega muzeja imamo tudi mestno hišo v Kranju. Je eden najpomembnejših spomenikov na Slovenskem. V mestni hiši je na voljo ogled Renesančne dvorane ter tri stlne razstave: dela akademskega slikarja Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava.

ZAKAJ PTICE POJEJO

Ptice pojejo, ker hočejo vzbuditi pozornost partnerja, pa tudi zato, da odstranijo druge ptice iz svoje teritorija in da si izmenjavajo pomembne informacije.

Ptičje petje se sestoji iz zvenečih zaporednih zvokov, ki jih ptice stalno ponavljajo. Ta zveneči vzorec ima v sebi neko sporočilo, vendar ne za človekovo uho. Prav zato človek ne more razvozlati vseh podrobnosti. Pesem kosa zveni muzikalno, doneči klic bobnarice pa zamolklo.

AKUSTIČEN STIK
Petje je med pticami pomembna komunikacija. V gozdovih, kjer se ptice ne vidijo, je taka komunikacija izredno pomembna. Ptica verjetno poje zato, da pove, kje se nahaja. Kaj si sporočajo, ne vemo čisto točno. Verjetno sprašujejo druga drugo za let in iskanje hrane.
Tudi sorodne vrste se lahko ločijo po načinu petja.
Dve vrsti pevcev v listnatem gozdu, to sta kovaček in vrbja listnica, sta si tako podobni in živita v istem življenjskem okolju, da ju ne moremo ločiti drugače kot po petju.
Kovaček poje z odsekanimi zvoki, vrbja listnica pa monotono in dvozložno. Različni pevski zvoki združijo ptice iste vrste in zagotovijo potomstvo.
Posebno pomembni so opozorilni klici, ki so pri različnih vrstah lahko identični, posebno v primeru istega sovražnika. Opozorilni klici za talnega sovražnika so drugačni od teh, ki opozarjajo na nevarnost iz zraka, kot je kragulj ali sokol.
Zanimivo je, da ptice med seboj zalo dobro ločijo ptičje tone in točno vedo, katera vrsta ptice poje.

LJUBEZENSKO PETJE
V času parjenja ptice neverjetno veliko in lepo pojejo. S petjem varujejo svoj revir in želijo privabiti partnerko. Večinoma je samec tisti, ki vabi s pesmijo in dvori samici. Samice pojejo le, da označijo svoje revirje.
Veliko vrst poje le pred začetkom parjenja. Druge vrste pojejo tudi pozneje, ker hočejo pregnati tekmece, ki se hočejo vriniti v njihov revir. Petje pa ne kaže le spola partnerja, ampak označi že opravljeno parjenje.
Samci pojejo velikokrat tudi zato, da odgovarjajo drugemu samcu, v bistvu se samca s petjem prepirata in v duetu izpovedujeta ljubezen samici. Razen tega pa tropske vrste ptic pojejo kitico za kitico in ne odnehajo, so izredno vztrajne.
Mogoče je petje bolj primerno za velike oddaljenosti, saj samci z njim vabijo samice k parjenju, ki se nahajajo daleč vstran in ne morejo videti njihovega plesa dvorjenja.
Včasih ptice združijo oboje, petje in ples, v neverjeten in občudovanja vreden poročni obred, kar je lep primer pri avstralskem lirorepcu.

SLIŠIMO, VENDAR NE VIDIMO
Veliko vrst ptic, kot so kos, drozg in rumeni strnad, ima svoje pevske prostore visoko v vrhovih dreves ali v izstopajočih vejah, od koder jih dobro slišimo, ko pojejo, in tudi vidimo. Tukaj pojejo v določenih razmikih, medtem ko poje poljski škrjanec v letu.
S tem ko poljski škrjanec leta po odrtih površinah pomeni da je ta njegov način dvorjenja precej nevaren, ker ga tako plenilci hitreje ulovijo.
Domnevajo, da najboljši pevci s pesmijo pošiljajo sporočilo pticam ujedam, da je pevec v zelo dobri kondiciji in da se ga ne splača loviti.
Druge ptice, kot je mali slavec, se skrivajo se skrivajo v gostem listju, nekateri pojejo ponoči, zato je njihovo petje bolj odmevajoče, ker se ponoči širi zvok dalje kot čez dan, saj je zrak veliko bolj čist in šumi so manjši.

RAZNOLIKOST PTIČJEGA PETJA
Ptice in ljudje zaznajo tone na podobni frekvenci. Ptice imajo to sposobnost, da lahko ločijo tone, ko so časovno bolj skupaj. Če slišimo ptico peti, je to, kar mi slišimo, le en sam zvok, v resnici pa je ta zvok sestavljen iz številnih, tudi desetih različnih tonov. Ptice te tone dobro razlikujejo in tudi slišijo. Verjetno posreduje ptičje petje več informacij, kot jih lahko zazna človeško uho. Prav zato radi prisluhnemo ptičjemu petju in različnosti tonov. Vsi ljudje nimajo sposobnosti za petje, zato toliko raje poslušajo ptičje.